
V letu 2020 bo za ljudi v stiski tretjino manj materialne pomoči iz Evropske unije, poudarja Metod Dolinšek, sekretar Rdečega križa Maribor. To je ponazoril še bolj slikovito - 80 ton manj hrane ali 10.000 do 12.000 paketov manj, kar pomeni živež za štiri mesece. Hrana kopni že zdaj, v Mariboru porabljajo zaloge, predvidene za prihodnje leto. Če bo šlo tako naprej, bo "Rdeči križ januarja prisiljen spremeniti način izvajanja pomoči ali pa bo kakšno sredo skladišče na žalost zaprto in 1000 do 2000 ljudi ne bo moglo dobiti pomoči," je na današnji tiskovni konferenci napovedal Dolinšek in opozoril na resnost situacije. Prepričan je, da bodo prizadete tudi druge humanitarne organizacije po Sloveniji. Stisk pa je vse več. Kje iskati rešitev?

Vsak šesti Štajerec potrebuje pomoč
Individualna pomoč in solidarnost posameznikov dobrotnikov ne bosta dovolj, gospodarstveniki še niso začeli tekmovati, kdo je več doniral, je pripomnil predsednik Rdečega križa Maribor. Tečaji prve pomoči, ki jih organizira Rdeči križ Maribor, so tržna dejavnost, vendar zadostujejo (le) za plače desetih zaposlenih. Zato so se obrnili na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mestno občino Maribor in druge občine, ki jih zajema Rdeči križ Maribor, da bi ti prispevali več, a odziva še niso dobili.
Mariborski Rdeči križ pomaga več kot 33.000 ljudem v enajstih podravskih občinah, s katerimi sodeluje, tej mreži ni priključena edino občina Starše. To pomeni, da zajema območje 188.000 prebivalcev, iz česar je mogoče izračunati, da pomoč potrebuje vsak šesti Štajerec. Med kategorijami ljudi, ki najbolj potrebujejo pomoč, izstopajo velike družine brez prihodkov, starostniki in mlade družine iz bivše Jugoslavije.
Sekretar je nanizal še nekaj številk, ki potrjujejo usihanje denarja in pomoči za reveže iz leta v leto. Od leta 2015 do 2019 se je pomoč v obliki hrane od EU več kot prepolovila. Manjša se tudi udeležba ljudi v nacionalnih akcijah Rdečega križa.
Pomoč v številkah
33.000 ljudem iz enajstih občin pomaga RK Maribor.
580 ton hrane je leta 2015 prispevala EU, letos 220 ton, leta 2020 bo predvidoma le še 148 ton.
325 prostovoljcev dela pri RK Maribor, 20 je zunanjih izvajalcev in 10 zaposlenih.
Poleg živil ljudje potrebujejo še drugo podporo
Prehrambni paketi niso več dovolj, še meni Dolinšek. Ljudje potrebujejo druge intervencije. Rdeči križ bi rad razvijal podporne programe za družine, tistim, ki so brez socialnih mrež, poznanstev, bi pomagal pri vključevanju v družbo, varstvu otrok. Pomoč starajoči populaciji in zagotavljanje varnega, zdravega okolja sta tudi področji, kjer Rdeči križ vidi izzive delovanja. "Migracije so zgolj posledica okolja," je prepričan sekretar. "V programe za begunce in azilante v Sloveniji je vključenih tisoč in nekaj ljudi. Delamo ogromno dramo. Ob tem pa niti ne omenimo, da se je v tem času v Slovenijo priselilo več deset tisoč ljudi z majhnimi otroki, ki jim kot družba ne omogočamo nobenega podpornega mehanizma, recimo, ne učimo jih jezika. Ker prihajajo iz drugačnih okolij, ne poznajo programov letovanja za otroke."
Metod Dolinšek je predstavil še nekaj aktivnosti, ki jih je letos izvedel Rdeči križ Maribor. Skupno so našteli 90 akcij. Na letovanje so peljali več kot 1800 otrok, odraslih in ljudi s posebnimi potrebami. V Punat so povabili 240 krvodajalcev, za katere se posebej zavzemajo, ker jih mami in odžira sosednja Avstrija, kjer so za darovanje krvi plačani. Prenovili so nekaj letoviških objektov. Izvedli so učno pomoč za osnovnošolce, pekarsko in bobnarsko delavnico, usposabljanje za bolničarje laike in še nekatere druge programe.