Poslanci so na včerajšnji seji državnega zbora potrdili vsa dopolnila, ki so jih v DZ vložili poslanci koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Med drugim so spremenili člen, ki določa pogoje za pridobitev soglasja za delo javnega zdravstvenega delavca v drugi ustanovi. Dodali so obvezo vključevanja zdravstvenega delavca v akcijske programe za odpravo čakalnih dob. Prav tako delavci za pridobitev soglasja ne bi smeli zavrniti ponudbe delodajalca za zaposlitev za daljši delovni čas.
Natančneje so določili pravne podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za polni ali krajši delovni čas javnega zavoda z zdravstvenim delavcem ali sodelavcem, ki je sicer primarno zaposlen v drugem javnem zavodu, pri koncesionarju ali pri zasebniku brez koncesije.
Železniški zdravstveni dom ostaja del javne mreže
Poslanci so potrdili tudi predlog dopolnila k 2. členu novele, ki so ga vložili v SD, in rešuje položaj Železniškega zdravstvenega doma (ŽZD). Kot je pojasnil poslanec SD Soniboj Knežak, ŽZD vse od ustanovitve deluje v okviru javne zdravstvene mreže in izpolnjuje vse v predlogu novele predvidene kriterije za nadaljnjo vključitev. Ne izpolnjuje pa pogoja, da je njegov ustanovitelj država. Ustanovile so ga namreč državne Slovenske železnice.
"Železniški zdravstveni dom ima preko 22.000 opredeljenih pacientov, ki bi si v primeru nevključitve tega zdravstvenega doma med izvajalce javne zdravstvene službe morali iskati drugega osebnega zdravnika," je opozoril Knežak. Ker je bilo dopolnilo sprejeto, bo ta ŽZD ostal del javne mreže.
Poleg poslancev SD so to dopolnilo podprli tudi poslanci SDS, NSi in nepovezani poslanci, člani stranke Demokrati. Podprla sta ga tudi nepovezana poslanca Dejan Kaloh in Mojca Šetinc Pašek. Predlogu dopolnila SD so nasprotovali poslanci Svobode in Levice.
Ohranili neprofitnost koncesionarjev
Kljub dopisu ministra za finance Klemna Boštjančiča in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel pa so poslanci v predlogu novele ohranili določilo, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev pri izvajanju javnih zdravstvenih storitev. Koalicijski poslanci so neprofitnost koncesionarjev v predlog novele zakona vnesli že na matičnem zdravstvenem odboru, danes pa DZ o tem ni odločal.
Na kompleksnost predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti in procesa obravnave v DZ kaže tudi dejstvo, da vsi dokumenti, v katerih so poslanci doslej predlagali spremembe ali dopolnitve besedila novele, skupaj štejejo skoraj 200 strani.
Poslanci so o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejil javno in zasebno zdravstvo, razpravljali na četrtkovi seji. Predlogu nasprotujejo v opoziciji, podpirajo pa ga v koaliciji, a glede vseh predvidenih ukrepov niso povsem enotni. Največ mnenj se je med drugim kresalo glede predvidene neprofitnosti koncesionarjev v zdravstvu.
Predlog novele bi javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah onemogočil delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih, bi pa lahko pod določenimi pogoji pridobili soglasje za delo v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih. Noveli zakona ostro nasprotujejo zdravniške organizacije. Novela bi lahko vodila v zmanjšanje števila zdravstvenih storitev in bi ogrozila nekatere stroke, je opozorila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. Pri tem je naštela dermatologijo, oftalmologijo, plastično in rekonstruktivno kirurgijo, maksilofacialno kirurgijo, gastroenterologijo in ortopedijo, stroke torej, ki delajo tudi v zasebnem sektorju. Ocenjujejo, da bi veliko teh strokovnjakov ob sprejetju novele zapustilo javne ustanove.
