Nanosatelit Trisat, ki je v celoti zasnovan, izdelan in sestavljen v Republiki Sloveniji in zaradi katerega se je Slovenija vpisala na spisek "vesoljskih nacij", je zapustil Zemljino orbito in zgorel. Po izračunih in modelih članov Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je satelit zgorel nekje nad Afriko v nedeljo, 29. septembra 2024, zvečer.
Univerza v Mariboru (UM) je po več kot desetletju raziskav in razvoja, skupaj s slovenskim podjetjem SkyLabs, v letu 2020 uspešno utirila prvi slovenski satelit. 3. septembra 2020 je le-ta v vesolje poletel z evropsko raketo Vega, izstrelitev pa so morali večkrat prestaviti.
Misija satelita Trisat se je zaključila v noči iz 29. na 30. september 2024.
Julija 2019 je zaradi nesrečnega poleta VV15 nosilne rakete Vega, odpadla prva izstrelitev, druga je odpadla marca 2020 zaradi razglašene pandemije Covid-19, kasneje pa je neugodna smer višinskih vetrov proti celini v Francoski Gvajani, od koder je v vesolje poletela nosilna raketa Vega, poleti 2020 večkrat preprečila izstrelitev. Obstajala je namreč možnost, da bi ob morebitni napaki poleta deli rakete in tovora padli na celino.
Iztiril leto prehitro
Po prvotnih načrtih misije bi moral Trisat v vesolju ostati do leta 2025, a so sile narave to napoved spremenile, so danes sporočili z Univerze v Mariboru. Slovenski nanosatelit se je nahajal v nizki zemljini orbiti, kjer na satelite vpliva mnogo dejavnikov. Glavni je izjemno redko ozračje, sestavljeno iz redke mešanice plinov, ki satelit upočasnjujejo, so pojasnili.
Izstrelitev satelita je potekala v času najmanjše Sončeve aktivnosti, ki se pojavi vsakih 11 let, ko se število Sončevih peg zmanjša. Zadnje leto pa smo bili priča nagli rasti količine Sončevih peg in izbruhov, ki z odlaganjem energije v zgornje plasti atmosfere le-to segrejejo in dvignejo, s čimer povečajo zračni upor, ki deluje na satelit. Tako se je pričakovana življenjska doba satelita začela krčevito manjšati in posledično je satelit Trisat iztiril leto prej, kot je bilo prvotno načrtovano.
"S tem dogodkom se poslavljamo od majhnega slovenskega predmeta iz vesolja, ki je vase vsrkal več kot petnajst let raziskav in razvoja izjemno zagnane ekipe ter ustvaril 'tehnološko seme' za svetlejšo prihodnost tako v raziskovalnem in razvojnem kot tudi poslovnem in izobraževalnem smislu, saj je Slovenijo postavil v vidno polje aktualnih akterjev v vesolju," je povedal Iztok Kramberger, vodja projekta Trisat.
Naslednik v vesolje prihodnje leto
Kljub prezgodnjemu koncu življenjske dobe so na mariborski univerzi prepričani, da je Trisat ključno vplival na nadaljnji razvoj slovenskih vesoljskih tehnologij in je pomemben mejnik slovenske znanosti, tehnologije in gospodarstva. Dodajajo, da sta Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM in podjetje SkyLabs razvila prebojne tehnologije, s katerimi sta premaknila meje miniaturizacije v svetovnem merilu ter postavila temelje za nove priložnosti in še, da so s tehnološko demonstracijo na krovu Trisata slovenske vesoljske tehnologije dosegle najvišjo stopnjo tehnološke pripravljenosti in omogočile uspešno globalno širitev.
"Uspeh misije Trisat nas je spodbudil k drznejšim projektom, med katerimi je Trisat-R, ki v sevalno zelo zahtevnem in rizičnem okolju na 6000 km oddaljenosti že več kot dve leti presega pričakovanja in navdušuje mednarodno skupnost. Naslednja faza v okviru projekta TRISAT bo misija TRISAT-S, ki bo predvidoma v začetku prihodnjega leta poletela v izjemno nizko zemljino orbito," je napovedal Kramberger.
