Poplave 2012: Kako so praznili akumulacijo Edling

Andreja Kutin Lednik
18.04.2019 16:54

Katastrofalne poplave ob Dravi leta 2012 je zakrivilo avstrijsko podjetje Verbund s prehitrim praznjenjem akumulacije Edling, skušajo dokazati slovenski tožniki, ki želijo od avstrijskega hidroelektrarnarja odškodnino za škodo v poplavah.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Del akumulacije pri hidroelektrarni Edling pri Velikovcu v času poplav.
Arhiv Večera

Da so delavci Verbunda ravnali v skladu s pravili stroke in da je šlo za nenapovedane izredne količine padavin skupaj s taljenjem snega in razmočenostjo terena, so na okrožnem sodišču v Mariboru dokazovali odvetniki Verbunda, opravili pa so tudi prva zaslišanja prič. Primer, v katerem od Verbunda terja Mestna občina Maribor odškodnino v višini 578.015 evrov, je med tistimi, ki je "najdlje", zaslišanja prič so opravili le še v nekaj primerih.
Kaj se je dogajalo v akumulaciji Edling, so tokrat ugotavljali v razpravni dvorani, ter da je Avstrija na pobudo Verbunda prav po katastrofalnih poplavah leta 2012 spremenila in zaostrila pravilnike, ki določajo upravljanje s hidroelektrarnami ob visokih vodah. Pred poplavami je sicer imela vsaka elektrarna svoja navodila za ravnanje ob visokih vodah, po poplavah pa je ministrstvo za vodno gospodarstvo na pobudo Verbunda določilo strožje in natančnejše pravilnike.

Zakaj akumulacije niso praznili prej?

Obe priči, Karlhans Ogertschnig, ki pri Verbundu skrbi za vodne vire, in Jürgen Türk, vodja obratovanja elektrarne Edling, sta zatrdili, da na usodni 4. november leta 2012 ni bilo nikakršnih napovedi, ki bi opozorile na velik poplavni val, da pa je poleg dežja količino vode povečalo nenadno taljenje snega zaradi visokih temperatur. Napovedi padavin za ta dan pa so bile podobne tistim, ki so jih avstrijske državne službe izdale denimo ob padavinah pred dvema tednoma, je dejal Türk, ki je tisto jutro upravljal z elektrarno. Neobstoječa opozorila so bila tudi odgovor na vprašanje, zakaj niso pričeli akumulacije Edling prazniti že prej, Türk je še dodal, da so elektrarne dolžne zagotavljati določeno višino gladine vode, predhodno praznjenje akumulacije brez podlage v opozorilih pa da je "ekološko" sporno. Ob praznjenju akumulacije namreč plitvi deli umetnega jezera ostanejo na suhem.

Škoda tudi v Avstriji

Ko ga je odvetnik Verbunda Andrej Andrič vprašal, kaj bi se zgodilo z dvema drugima elektrarnama na avstrijski Dravi za Edlingom, če bi popolnoma odprli vse zapornice, je Türk odgovoril, da "hude poplave, poleg tega bi bilo to zelo slabo za Slovenijo".
Na vprašanje sodnice Andreje Veselič, da naj bi 26 milijonov kubičnih metrov vode, ki se sicer prazni sedem ur, odteklo iz akumulacije v treh urah, je uslužbenec Verbunda dejal, da je taka trditev izvzeta iz konteksta. Oba zaposlena sta sicer seznanjena z ugotovitvijo meddržavne komisije, ki je ugotovila, da je bil pretok Drave na meji med državama takrat za 730 kubičnih metrov na sekundo večji od maksimalnega pretoka, a dilema, kako je prišlo do tako ekstremno povišanega pretoka, je ostala za zdaj brez jasnih odgovorov. Odvetniki, ki zastopajo tožnike, trdijo, da je Verbund prehitro izpraznil zajetje, kar je povzročilo poplavni val dolvodno, do istih ugotovitev pa je prišel tudi avstrijski izvedenec Stephan Theobald, ki ga je v predkazenskem postopku, ki je tekel v Avstriji, naročilo avstrijsko tožilstvo. To je kasneje postopek proti Verbundu opustilo.

Poplave v Malečniku novembra 2012
Marko Vanovšek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.