Prvopodpisani pod zakon, o katerem bodo poslanci drugič razpravljali na ponedeljkovi izredni seji, kljub temu, da je prvak Levice Luka Mesec že napovedal, da bodo skušali doseči posvetovalni referendum o zakonu, da bi bil referendum potreben menijo tudi sindikati, je predsednik državnega Zoran Stevanović. Poleg njega sta ga prvopodpisana še vodji poslanskih skupin NSi Janez Cigler Kralj in Franc Križan iz Demokratov. Pod predlog pa se je skupaj podpisalo vseh 20 poslancev omenjenih strank.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v svojem mnenju zapisala, da je predlog nepregleden in nepovezan, hkrati pa da se napačno predstavlja kot nujen ukrep, čeprav to ni. Še danes je Stevanović dejal, da "zdaj res ni čas za tak referendum". "V momentih, ko je nujno potrebno reagirati, da bi lahko pomagali ljudem ... Ti ukrepi so nujni," je povedal za Pop TV.
A zakonodajno-pravna služba ugotavlja, da gre pretežno za "sistemske spremembe" na področju davkov, dela, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, prispevkov za socialno varnost ter dolgotrajne oskrbe. Kot interventni ukrep bi lahko v zakonu edino sprejeli začasen ukrep za omilitev dviga cen energentov.
Zapisali so tudi, da je "ustrezna predstavitev predlaganih rešitev v uvodnem delu zakonodajnega gradiva umanjkala, saj ta ne vsebuje potrebnih podatkov, analiz in primerjav, temveč deluje kot zbir programskih izhodišč za strukturno reformo". "Zato se že zaradi poimenovanja Predloga zakona zastavlja tudi vprašanje skladnosti z načeli pravne države iz 2. člena Ustave, zlasti z vidika jasnosti, določnosti in predvidljivosti pravne ureditve ter transparentnosti zakonodajnega postopka," so dodali.
Kaj je še lahko ustavno sporno?
Na spletnem portalu Necenzurirano poleg tega poudarjajo tudi, da je zakonodajno-pravna služba ugotovila, da je ena ključnih pomanjkljivosti predlaganega zakona pomanjkanje resnih analiz in utemeljitev. Poleg tega je služba ugotovila, da je lahko zakon tudi ustavno sporen, saj posega tudi na področje davkov, o katerih referendum ni dopusten, glede drugih področjih pa je dopusten. "Ker slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, bi se lahko znašli v "ustavnopravno nedopustnem položaju", piše Necenzurirano.
Zakonodajno-pravna služba je tudi ocenila, da je predlagani začetek uporabe zakona, začel naj bi namreč veljati dan po sprejetju zakona, nekatere določbe, pa naj bi veljale že od 1. januarja 2026, neskladen z ustavo.
Necenzurirano pa ugotavlja tudi, ali bi ukrepi koristili bogatim ali navadnim državljanom. Preberite TUKAJ.
