Jana Juvan
V teh 65 letih je iz sedmih medicinskih sester nastal kolektiv, ki danes šteje 70 ljudi. Glede na potrebe bi jih potrebovali še vsaj 20 ali 30. Na eni strani imamo vse starejše prebivalstvo, na drugi se ležalne dobe v bolnišnicah vse bolj krajšajo. Zato vedno več ljudi potrebuje oskrbo na domu. Maribor ima sploh največjo populacijo starih ljudi in najmanjši odstotek mlajših. To je za nas še posebno velik izziv," je povedal Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, v Kazinski dvorani SNG Maribor na svečanosti ob obletnici njihove patronažne službe.
Da premalokrat pohvalimo, kar je v zdravstvu izjemno dobro, in primer tega je patronažna služba, pa pravi Biserka Marolt Meden, nekdanja predsednica društva Srebrna nit in svetovalka predsednice države. Strinjala se je, da je patronažne službe nujno kadrovsko okrepiti. Spomnila je tudi na njihovo neprecenljivo vlogo med epidemijo covida-19, saj so bili v nasprotju z nekaterimi drugimi dejavnostmi v zdravstvu ves čas dostopni za bolnike. Izrazila je željo po sprejetju kadrovskih normativov pa tudi po podelitvi širših kompetenc medicinskim sestram. Da si prizadevajo za to, je v svojem nagovoru dejala Nataša Vidnar, v. d. direktorice direktorata za zdravstveno nego na ministrstvu za zdravje, ki je sicer svojo kariero začela prav v mariborski patronažni službi.
Ni čakalne vrste
"Delo, ki ga opravljate, je poslanstvo. Skrbite za ljudi od rojstva do konca," je v svojem precej osebno naravnanem govoru povedal mariborski župan Saša Arsenovič. Pomočnik direktorja ZD Maribor za zdravstveno nego Aleksander Jus, pa je dejal, da je zgodba o patronažni službi "zgodba o človekoljubju in požrtvovalnosti", prav ta služba pa se od vseh najbolj približa ljudem, "zato uživa nesporen ugled in priljubljenost". Da je to "služba, ki nima čakalne vrste in ki ne pozna besed ne morem", pa je poudarila Staša Rojten iz Zbornice-zveze. Spomnila je, da delovne razmere pogosto niso idealne, ter tudi ona izpostavila, da jih pri delu in ohranjanju stika z ljudmi niso ustavili niti covid niti nedavne poplave.
Na 745 kvadratnih kilometrih hribov in dolin
"65 let je simbolni mejnik, pomeni pridobitev statusa starejše osebe. A naša vloga bo še naprej aktivna, plodno želimo nadaljevati tudi ob izzivih sodobnega časa," pa je povedala Danica Sirk, predstojnica mariborske patronažne službe, ki skrbi za okoli 150.000 prebivalcev na približno 745 kvadratnih kilometrih, ki zajemajo tako hriboviti predel Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric kot Dravsko polje. Povedala nam je tudi, da je bila prva vodja patronažne službe, Silva Vuga, tudi prva diplomirana medicinska sestra, zato so temelje gradili na visoko strokovnem nivoju in v državi veljali za zgled. Danica Sirk je pozvala, da bi time dolgotrajne oskrbe v prihodnje organizirali v sodelovanju s patronažno službo in po zgledu, kakor je bila organizirana že v preteklosti, ko sta ekipo ob medicinski sestri sestavljala še bolničar in gospodinja.
Vez med najmlajšimi in starejšimi so stkali tudi na slavnostni prireditvi, saj so za kulturni program poskrbeli tako otroci iz Vrtca Ivana Glinška kot učenci in dijaki Konservatorija za glasbo in balet Maribor, zapele so članice pevskega zbora La vita Društva medicinskih sester. Prireditev je s svojim nastopom zaokrožila pevka Ditka, za nostalgijo pa so poskrbeli s projekcijo arhivskih fotografij dela na terenu.
