Že 17. klop v okviru projekta Zgodba o klopeh in ljudeh je tokrat postavljena na pokopališču Pobrežje. Še več, ob postavitvi unikatne umetniške klopi je Pogrebno podjetje Maribor na novo uredilo in s tem olepšalo celoten del ob prehodu z nekdanjega mestnega pokopališča na frančiškansko pri Czeikejevih arkadah. Položeni so novi tlakovci, na zid je položena mreža, ki so jo ozelenili z divjo trto.
Na otvoritveni slovesnosti minulo sredo je avtor klopi arhitekt Oskar Virag dejal, da je bilo snovanje te klopi poseben izziv, saj terja pokopališče drugačno klop, kot če bi bila ta denimo v parku. "Ko smo nato pogledali lokacijo, je postalo jasno, da mora biti zasnovana v kontekstu arhitekture, ob kateri stoji. Arkade iz 30-ih let prejšnjega stoletja so v opeki in betonu, klop potem ne more biti lesena, ampak prav tako iz bolj trajnega materiala. Tudi oblike klopi sledijo krožnim in polkrožnim elementom arkad," je razložil.
Obenem je razmišljal o stiku obiskovalcev pokopališča s pokojnimi in tako ob sedalni del zasnoval nekonkretno rastlinsko formo, ki to ponazarja, ter klop poimenoval Objem: "Pri tem ne gre za vero v posmrtno življenje, a vendar morda tudi pokojniki želijo stopiti z nami v stik, ko tukaj posedimo ob zahajanju sonca in se nato v mraku še bolj potopimo v misli in spomine na naše bližnje, ki pa žal niso več med nami." Povabilo k oblikovanju klopi si Virag, ki je tudi avtor Vinariuma v Lendavi, šteje v čast, v potrditev svojega minulega dela. Izpostavil je tudi dobro sodelovanje z umetnostnim kovačem Miho Krištofom.
Sodelovalo že 25 umetnikov
Idejna vodja projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh Liljana Jarh se je ob zahvalah direktorici Pogrebnega podjetja Maribor Lidiji Pliberšek in vodji enote splošne in tržne dejavnosti v tem podjetju Darji Kukovičič, zahvalila tudi drugim sodelujočim pri projektu Diki Vranc, Zori A. Jurič, Lei Zinauer, Jožetu Kosu Grabnarju in Zlatku Fišerju, da "prijateljsko vztrajajo z mano in omogočajo, da se projekt širi". Od postavitve prve klopi v letu 2015 je pri avtorstvu in soavtorstvu sodelovalo ter svoje delo darovalo že 25 umetnikov, kiparjev, slikarjev, industrijskih oblikovalcev, arhitektov, je izpostavila Jarhova. Obenem so s klopmi dobili lepšo podobo tudi številni prostori v mestu.
Namen projekta je namreč povezati različne avtorje, ki so pripravljeni podariti mestu svoje ustvarjanje in z unikatno oblikovanimi klopmi prispevati k umetniški vizualni podobi mesta ter aktivirati prostore druženja. Med bolj uspešnimi zgodbami projekta je gotovo mini park oziroma Mini beli gaj, kakor so poimenovali parkovno ureditev z ozelenitvijo ob oddelku Onkologije UKC Maribor, ki so ga namenu predali lani. Ne le, da je ta del zdaj urejen in veliko lepši, v dolgih mesecih, ko niso bili dovoljeni obiski, je bil za bolnike in njihove bližnje neprecenljiv kotiček, kjer so se lahko srečevali.
Pokopališča kot knjige
In podobno ima zdaj novo vrednost urejen prostor z novo klopjo na pobreškem pokopališču, ki je tudi vpisano na seznam pomembnih pokopališč Evrope. Mir, ki vlada tam, urejene poti, nasadi zelenja in klopi že sicer omogočajo, da se vsaj za trenutek odmaknemo od mestnega vrveža in se v tišini prepustimo spominom. Da na pokopališčih srečamo mir v pravem pomenu besede in veliko simbolike ter da so zato pokopališča na neki način kot knjige, je na slovesnosti dejal tudi pisatelj Tone Partljič. V svojem nagovoru je skozi dela pisateljev in pesnikov moderne ponazoril še, kako so se literati ukvarjali s smrtjo. Za prijetno vzdušje sta zbrane z glasbo na dogodku še objeli Zala Kores in Julija Bratec Veleski kot duo De Liri.
