Niti zapisov niti pojasnil: Kako (ne) komunicira nadzorni svet Javnega holdinga Maribor

Medtem ko Slovenski državni holding (SDH), največji upravitelj državnega premoženja, po vsaki seji nadzornega sveta objavi povzetek razprav in sprejetih odločitev, je delo nadzornega sveta Javnega holdinga Maribor (JHMB), največjega upravitelja mariborskega občinskega premoženja, javnosti praktično popolnoma nevidno. Nadzorni svet holdinga namreč javnosti o svojem delu praviloma ne posreduje nobenih informacij, poročil o sejah, povzetkov obravnavanih tem ali sprejetih sklepov ni mogoče najti na spletnih straneh holdinga, prav tako pa po sejah ni ustaljene prakse javnega obveščanja niti s strani predsednika nadzornikov Mateja Bastiča niti s strani družbe.

Holding odgovornosti za komunikacijo nadzornikov ne sprejema

Kaj na to pravijo v holdingu? V krovni družbi, ki obvladuje deset največjih občinskih podjetij in za povrh še nekaj hčerinskih, ki letno skupaj ustvarijo več kot 140 milijonov evrov prometa, poudarjajo, da v skupini področje komuniciranja ureja komunikacijski pravilnik Skupine JHMB. Po njihovih navedbah ta določa, da predsedniki nadzornih svetov komunicirajo samostojno in so pri tem popolnoma avtonomni, zato holding kot tak odgovornosti za komunikacijo nadzornega sveta ne prevzema.

Takšna ureditev seveda odpira vprašanje transparentnosti. Javni holding namreč upravlja podjetja, ki izvajajo ključne javne storitve, od mestnega potniškega prometa do energetike, ravnanja z odpadki in dostopa do pitne vode, zato je interes javnosti za delo nadzornikov razumljiv.

Po smernicah združenja je primarni komunikator družba

Čeprav to ni v neskladju z zakonodajo, saj ta nadzornim svetom ne predpisuje nobenih pristojnosti glede komuniciranja z zunanjimi javnostmi, predpisuje jo le v odnosu do uprave in skupščine podjetja, pa takšna ureditev vseeno popolnoma odstopa od smernic Združenja nadzornikov Slovenije. Po teh je namreč primarni komunikator na teme, povezane s strategijo, poslovnimi načrti, poslovanjem družbe in ključnimi mejniki poslovanja družbe uprava družbe, nadzorni svet pa je zgolj sekundarni komunikator, ki pa naj z informacijami ne bi prehiteval komunikacije uprave. Predsednik nadzornega sveta je sicer primarni komunikator za teme, povezane z delovanjem nadzornega sveta, a naj bi informacije razkril šele po tem, ko jih je javno objavila že družba. Pri tem sporočila, ki jih posreduje predsednik nadzornega sveta, veljajo za skupno stališče nadzornega sveta, ne za njegovo osebno mnenje.

Primer dobre prakse, kako naj bi komuniciranje nadzornega sveta potekalo v skladu s smernicami Združenja nadzornikov Slovenije, kot rečeno uvodoma, ponuja že omenjeni SDH, ki po vsaki seji nadzornega sveta na svoji spletni strani objavi informacijo o seji. Kot pojasnjujejo v SDH, obvestila vsebujejo povzetek ključnih obravnavanih tem in sprejetih odločitev. Ob tem z javnostjo komunicirajo tudi preko pisnih sporočil, ki jih pošljejo neposredno medijem, delo nadzornega sveta pa je predstavljeno tudi v letnih poročilih. Na ta način po njihovih besedah zagotavljajo ustrezno raven transparentnosti, ne da bi posegali v zaupnost gradiv ali razprav.

Poslovnik eno, praksa drugo

V Mariboru podobne prakse žal ni, javnost zato o delu nadzornega sveta praviloma izve le posredno, po neuradnih kanalih. Pri tem pa ena stvar izstopa še prav posebej. S tem ko javnosti ne obvešča, namreč nadzorni svet Javnega holdinga Maribor izrecno krši lasten poslovnik, ki je, zanimivo, tudi popolnoma v nasprotju s smernicami Združenja nadzornikov Slovenije. V 76. členu poslovnika namreč piše, da o odločitvah, sprejetih na seji nadzornega sveta, komunicira predsednik nadzornega sveta. Ta mora obvestilo za javnost o vsebini posamezne seje in sklepih nadzornega sveta pripraviti vnaprej, nato ostale člane nadzornega sveta seznaniti z vsebino besedila, ti pa lahko vsebino ali potrdijo ali pred objavo nanjo podajo predloge za popravke besedila. Končno verzijo za javnost mora nato predsednik nadzornega sveta komunicirati po običajnih in predpisanih kanalih za obveščanje javnosti.

Uprava očitno ne pozna poslovnika lastnega nadzornega sveta

Ne le, da imajo torej v nadzornem svetu Javnega holdinga Maribor očitno določila poslovnika, ki pomembno odstopajo od smernic stroke, ampak se jih tudi ne držijo. Hkrati pa jih, kot se je izkazalo, tudi ne poznajo prav dobro. V nadaljevanju istega člena poslovnika namreč piše tudi: "Po potrebi lahko o sklepih nadzornega sveta v dogovoru z nadzornim svetom javnost obvešča tudi direktor družbe." To seveda njihov zgoraj omenjeni odgovor o popolni avtonomiji nadzornega sveta pri komunikaciji postavlja na laž.