"Prvo smo imeli že 1. januarja. A glede na to, da je bilo Pohorje vseskozi polno ljudi tudi ob slabem vremenu, sem pričakovala še več intervencij," je povedala načelnica GRS Maribor Katja Črešnik Rac. Največkrat so ljudje podcenjevali naravo, novozapadli sneg, nizke temperature, slabo vreme in spremenjeno pokrajino ob sneženju. Ker so omagali, so potrebovali pomoč, razlaga. "Ko so bile proge na mariborskem smučišču zaprte, so se otroci spustili po eni od povezav, nato pa niso vedeli, kje so. Starši so nas klicali, ker jih je zanimala prevoznost cest, da so z avtomobilom prišli do otrok, ki so bili sicer nepoškodovani. Letos smo nekje v Lovrencu rešili tudi mačko," razlaga nasmejana gorska reševalka. Ture na Pohorju so načeloma lahke, a poti, ki so poleti enostavne, so lahko pozimi zelo zahtevne, opozarja in ponazori z Uršljo goro z Naravskih ledin, kjer "do zadnjega dela prideš brez težav, nato pa je do vrha pogosto zelo ledeno".
V Sloveniji le 50 gorskih reševalk
"Ljudje niti ne pomislijo, da so po 300 višinskih metrih razmere čisto drugačne. Preden se začnejo ukvarjati z raziskovanjem gora v zimskih razmerah, bi vsem svetovala vključitev v planinsko društvo ali alpinistično šolo, kjer jih bodo učili o vseh nevarnostih, ki prežijo na gornike, in o pravilni uporabi opreme, ki pomaga narediti obiskovanje gora pozimi malo bolj varno," je povedala. Doda, da ni dovolj, da si nekdo kupi lavinski trojček, dereze, cepin, pa tega ne zna uporabljati. "Poti šele z leti postanejo malo lažje, nato si postaviš višje cilje in te tudi lažje dosežeš. Včasih, če razmere osvojitve ne dopuščajo, moraš vrhu reči ne. Gore bodo počakale," še pravi iz izkušenj.
Katja Črešnik Rac je edina načelnica v zvezi, tudi sicer pa je po lanskih podatkih gorskih reševalk v Sloveniji zgolj 50 od okoli 730 aktivnih gorskih reševalcev. Pri GRS Maribor so tri, ena je tudi vodnica reševalnega psa. "S tem, ali je to ženska ali moška domena, se ne ukvarjam, bolj je pomembno, ali si pravi človek za to. Ker je toliko moških kolegov, nam res ni treba nositi težkega ponesrečenca, a tudi ženske pri gorskem reševanju zmoremo vse. Bolj je odvisno od posameznika, koliko se potrudi, obnavlja znanje in je vešč," pravi 43-letnica, ki je po poklicu profesorica nemškega jezika. A dela kot sekretarka na Območnem združenju Rdečega križa Radlje ob Dravi: "Veliko delam prostovoljno, ne samo tukaj, tudi pri planinskem društvu, drugih organizacijah. Na RK sem se zaposlila po naključju. Ko sem iskala službo v šolstvu, se je ravno ukinjala nemščina kot prvi tuji jezik."
Tudi reševalci na smučiščih
Članov v društvu GRS Maribor je okoli sto, od tega 39 gorskih reševalcev, ki prednostno pomagajo v intervencijah. "Gorska reševalna služba je bila prvotno ustanovljena za dežurstvo na smučiščih, zato smo ena redkih postaj, ki imajo tudi člane, ki so bili še pred petimi leti pri nas samo za potrebe reševanja na smučiščih. To se je malo spremenilo z novimi pravilniki in večina teh članov, ki so delali kot reševalci na smučiščih, se je sama začela dogovarjati z upravitelji smučišč. A del članov ostaja, povabimo jih ob kakšnih širših iskalnih intervencijah, predstavitvah na šolah, ko smo predstavili na primer reševanje z višine s tirolsko žičnico. Skrbimo tudi za preventivno delo za preprečevanje gorskih nesreč, opozarjamo na varno obiskovanje gora. Veliko nas je v planinskih društvih in alpinističnih klubih, tako da tudi tam znanje prenašamo naprej," še o aktivnostih društva razlaga Katja Črešnik Rac.
Za to, da je postala gorska vodnica, pričela plezati in voditi alpinistično šolo, navsezadnje je postala tudi gorska reševalka, sta zaslužna inštruktorja planinske vzgoje v domačem planinskem društvu v Radljah, Rudi Ambrož in pokojni Janko Mihev. Četudi je za to namenila veliko prostih ur, kot načelnica pa ima še nekaj dodatnega dela in je vez med vsemi člani, to zanjo ni posebna obremenitev, saj ima to delo kot gornica rada, lahko se zanese na moštvo.
Na Pohorju dokaj nedostopen teren
Največ intervencij imajo na Pohorju in Kozjaku. "Tukaj res ni visokogorja, je pa na Pohorju dokaj nedostopen teren, veliko smo imeli iskalnih intervencij, ki jih vodi policija, smo ena od priključenih enot v okviru uprave zaščite in reševanja. Ravno tako smo že morali uporabiti vrvno tehniko in enake postopke, kot bi jih opravili v visokogorju. Tudi sredi Mute smo že imeli intervencijo, da smo za transport na pomoč poklicali helikopter Slovenske vojske," je povedala. V zadnjih dveh letih sta dva pohodnika umrla zaradi slabega zdravstvenega stanja. Gorski reševalce se soočijo tudi z nestrpnostjo ljudi, ki potrebujejo njihovo pomoč.
"Razumeti morajo, da gore niso sredi mesta in da pomoč tja ne bo prišla v desetih minutah. Mi smo doma, ne dežuramo nikjer, ko dobimo klic iz regijskega centra, pa naj bo ta iz Slovenj Gradca, Maribora ali Celja, smo v službi ali doma sredi neke aktivnosti. Z možem sva oba pri gorski reševalni službi in morava poskrbeti tudi za desetletnega sina. Zdaj je že navajen in toliko star, da mu samo rečeva, da greva na intervencijo. Le enkrat, ko se je prvič zgodilo, da smo imeli od petka do sobote štiri intervencije - to se nam sicer ne dogaja - in smo morali zato odpovedati kolesarjenje, je bil razočaran," je še povedala Radeljčanka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
