Barbara Bradač
Niti en potencialni interesent za najem gostilne Pri treh ribnikih v četrtek ni prišel na ogled te najstarejše gostilne v Mariboru na prepoznavni lokaciji na obrobju Mestnega parka. Da bi resen gostinec oddal ponudbo brez ogleda gostilne, je malo verjetno. Kot kaže, bi se lahko tudi drugo javno iskanje najemnika končalo klavrno.
Ko je leta 2020 gostilno za 495 tisoč evrov kupila novoustanovljena občinska družba Mestne nepremičnine od ruskih Term Maribor, je župan Saša Arsenovč nakup gostilne z denarjem občanov utemeljeval, da želi občina imeti vpliv na razvoj in vsebine v Mestnem parku, saj načrtujejo povezovanje mesta od mestnih hribov do Drave. Pa tudi, da je treba zaščititi dediščino najstarejše gostilne v mestu in ne dopustiti, da bi na tako odlični lokaciji ponudbo prepustili komurkoli. Razlog, sicer stojijo, a še tako dobri nameni se lahko izjalovijo.
Želja lastnika, da bi se tukaj razvil lokal, ki bi lahko dobil Michelinovo zvezdico, potrebuje precejšen finančni vložek, za katerega pa naj bi poskrbel najemnik. Objekt ni v prav dobrem stanju, obnova, v grobem ocenjena na 300 tisoč evrov, se po pogojih razpisa ne vrne ali obračuna. Obenem mora gostinec plačevati najemnino, ob večjem prihodku (preračunano nad 35.000 evrov mesečno) pa še sedem odstotkov od ustvarjenega prometa. Torej, več bo nekdo delal, bolj bo garal, več bo lahko plačal lastniku. Da ni tako norega gostinca v mestu, je slišati v gostinskih krogih, pa tudi, da bi lastniku v prvi vrsti moralo biti v interesu, da objekt živi, funkcionira in je ponos mesta, ne pa polnjenje svojega računa. Ob tem pa brez konkretnih zavez, da bo lastnik poskrbel za promocijo ali se obvezal, da bi tu postal neke vrste občinski protokolarni objekt za prijetnejši del poslovnih dogodkov.
Občina ni podjetje. Je mnogo več. Da je sedanja profitna logika iskanja najemnikov napačna, pritrjuje tudi dejstvo, da so tudi Tri babe na prenovljenem Vojašniškem trgu, čeprav gre za nov gostinski lokal, še vedno zaprte. Ob Treh ribnikih je bilo kar nekaj časa za uresničitev zgodbe, kot je bila zamišljena - ob gostinski ponudbi na višjem nivoju, ki bi jo dali v najem, še vinoteka, informacijski center in izhodišče za pohode. Terme so plačale najemnino vse do letošnjega junija, kljub temu da so lani gostilno zaprle. Že takrat bi morali zagoreti alarmi pri Mestnih nepremičninah, ki jih vodi Ranko Šmigoc, sicer prvenstveno direktor Marproma s svojimi izzivi. Pa tudi pri županu in nekdanjem gostincu Arsenoviču.
Občina si zdaj še več denarja za uresničitev zgodbe ne more privoščiti. Pomembno bo spremljati, kako bodo v prihodnje spremenjeni najemni pogoji in kdo bo povabljen k ustvarjanju gostinske zgodbe v parku in mestu. Maribor si zasluži takšno restavracijo, kot je Steirereck z dvema Michelinovima zvezdicama v dunajskem Mestnem parku s kuharji in natakarji na visokem nivoju. A z mariborskim načrtovanjem so do tja še svetlobna leta.
