Klara Avsec
Smrt komunistom, fašizmu, gejem, Bushu, k vsemu temu pozivajo napisi na mariborskih zidovih, mostovih, ograjah in podhodih. Pred "umetnostjo z obrobja", kakor lahko tudi drugače poimenujemo kulturo grafitov, niso varni niti lokalni politiki - zbledeli ostanki napisov "Gotof si" še sedem let kasneje opominjajo, da moči grafitov ne gre podcenjevati. Če grafitarji svoje slikarsko platno največkrat najdejo v degradiranih koščkih mesta, pa niso varni niti zidovi kulturne dediščine. Zadnjo vidnejšo rano je jedru mesta zadala peščica viol, ko je nekaj pripadnikov z vijoličnimi spreji poskrbelo, da 30. obletnica navijaške skupine ni minila neopaženo.
Izpod sprejev in flomastrov Mariborčanov občasno nastanejo tudi lahkotnejši zapisi. "Kilo paprike, prosim, Frančka," vljudno sporoča zapis na tleh mestne tržnice, pod glavnim mostom pa Denis roti svojo izbranko k vrnitvi in jo že v naslednji vrstici označi za nočno delavko. Politični, kritični, umetniški ali filozofski, če so grafiti res kreativni obraz mesta, kaj potemtakem povedo o štajerski prestolnici?
Grafitiranje kot egošport
"Pisanje raznih sporočil ali kar vandaliziranje ni grafitiranje. Ljudje s tem le zdravijo lastne probleme, ko iz njih vsake toliko privre malo objestnosti in imajo občutek, da morajo svetu nujno nekaj povedati," o tovrstnih sporočilih pove Teo Ivančič, eden bolj znanih mariborskih grafitarjev, ki ustvarja pod psevdonimom Teoson.
Zakaj so mladi nezadovoljni
Medtem se Tanja Cvitko, vodja sprehoda Graffiti tour med vodenjem obiskovalcev med zgodbami mariborskih zidov ne omejuje le na grafite, temveč vse urbane stenske napise in druge stvaritve, od čistega vandalizma do ulične umetnosti. Na dvournem sprehodu, ki je lani prvič zaživel pod okriljem Rajzefiberjevega festivala sprehodov, od takrat pa se izvaja kot alternativna mestna tura, obiskovalci skozi zidna sporočila dobijo vpogled v novejšo zgodovino in aktualno dogajanje v mestu.
- Mesto ne premore več toliko aktivnih in izpopolnjenih grafitarjev kot nekoč, zato ustvarjalni nivo mariborskih zidov pada.
- Pogosteje kot grafiti pozornost pritegnejo razna sporočila, tudi sovražna.
- Čeprav laiki kot grafit razumejo vsakršen stenski napis, je raba tega izraza znotraj skupnosti veliko bolj omejena.
- Letos je na mestnih zidovih opaziti vsaj dve novi anonimni pobudi, ki opozarjata na problematiko sovražnih sporočil.
"Namen vandalov je le uničevanje, saj v resnici nimajo nobenega dobrega razloga, da popišejo fasado kulturne dediščine"
Nekoč subkulture bolj opazne
A trenutno mesto ne premore toliko aktivnih in izpopolnjenih grafitarjev, kot jih je nekoč, zato med novimi stenskimi napisi prevladujejo prav ti, ki jih laiki radi označijo za "čačke". "Ustvarjalni nivo grafitov je danes občutno nižji kot pred leti, ko nas je v mestu aktivno risalo okoli 20. Scena je bila najbolj živahna med letoma 2007 in 2010, danes pa v mestu ni več tako aktivnega grafitarja. Da prideš do nivoja, na katerem si sposoben s sprejem narisati nekaj kvalitetnega, traja, večina pa jih že pred tem obupa. Še najbolj aktivna je skupina viol, po eni strani vsaj nogomet drži mesto skupaj, škoda le, da napisi ostajajo na trenutnem nivoju, namesto da bi se res potrudili, če je mestu res toliko mar za nogomet," razmišlja Teoson, ki razloge, da mesto ni več v zlati dobi svoje urbane podobe, išče v mladih.
Občina brez legalnih sten
Primeri dobrih praks iz drugih večjih evropskih mest, tudi Ljubljane, kažejo na učinkovitost zakonitih grafitarskih lokacij v boju proti neželenemu vandaliziranju. Mestna občina Ljubljana je že v letu 2011 v sodelovanju s predstavniki grafitarske skupnosti izbrala in določila prostore, na katerih je grafitiranje dovoljeno, Mestna občina Maribor pa trenutno nima nobene zakonite grafitarske stene.
A tudi če bi te obstajale, to ne bi odpravilo težave vandaliziranja, je prepričan Teo Ivančič - Teoson. "Legalne stene niso posebno zanimive, še posebej, ker ni nenapisanih pravil neprerisavanja. Potrudiš se, ustvariš svoj motiv, pa ti ga lahko že čez nekaj minut nekdo preriše ali - še slabše - počečka. Kulturo grafitiranja bi se dalo bolj dvigniti s kakšnimi projekti skupnega risanja, ki so priljubljeni v tujini, s tem bi dobili ulično galerijo. Morda v sklopu katerega od okoliških festivalov, priložnosti je gotovo dovolj," razmišlja Teoson.
Srce Maribora nad sovražne napise
A širša grafitarska scena vse prej kot stagnira. Letos je na mestnih zidovih opaziti vsaj dve novi anonimni pobudi, ki opozarjata na problematiko sovražnih sporočil. Kot pripomni Cvitkova, sovražni grafiti niso nov pojav, nasprotno - dolgo obstajajo vsem na očeh, ljudje pa neprizadeto hodijo mimo. Novo je le to, da jih končno nekdo prepoznava kot sovražni govor in čuti potrebo po očiščenju mesta te sovražnosti. Prvi posameznik ali skupina z roza barvo obkroži sovražna sporočila in zraven nariše srce. Še bolj opazen pa je Mariborčan, znan le pod psevdonimom Srce Maribora, ki sovražna sporočila najprej prebeli, nato pa na očiščeno površino nariše vijolična srca in pozitivna sporočila, eno se glasi "Jaz <3 Maribor, kaj pa ti?"
