
Avto ni le simbol in kazalnik statusa, mnogim ljudem predstavlja del identitete, nekaj, s čimer se (samo)umeščajo v družbo, nekateri so nanj močno navezani. V okolju s slabim javnim transportom je osebni avto neizbežen. Če bi ga želeli kupiti zdaj, ni enostavno. Prodajalci so zaprti, delajo lahko le v virtualnem svetu. Kako se držijo, potem ko je eden od njih, Avto Kolmanič, pred kratkim zdrsnil v stečaj, in kakšno preobrazbo je mogoče pričakovati, smo se pogovarjali s tremi direktorji mariborskih avtohiš.
Ljudje servisirajo doma po garažah
"Prodaja je praktično zaprta od oktobra. Servis je odprt od prejšnjega tedna, dotlej smo delali le nujna popravila, na primer če je avto kje obstal," pravi Karmen Meznarič, direktorica in lastnica Avtomobilov P.R., ki ima salon Forda v Plinarniški ulici v Mariboru. Nekateri ljudje si ne upajo prehajati občinskih meja, čeprav je za servisne storitve to dopustno. Tako so pri Avtomobilih P.R. opazili, da "ljudje veliko servisirajo po garažah. To je slabo in narejena je lahko velika škoda. Če nekdo servisira doma, izgubi pravice za garancijska popravila." Meznaričeva pojasnjuje, da preko elektronske knjige spremljajo dogajanje in stanje vozil. Prodaja teče na daljavo, a je takšen način velika ovira, saj ljudje želijo videti in preizkusiti vozilo v živo. "Težava je tudi, kako v račun vzeti staro vozilo in ga oceniti, ker mora vse potekati brezstično. Možnosti so edino pri pravnih osebah, a je tega manj, ker so podjetja zaskrbljena, ne vedo, kaj se bo dogajalo, in se ne odločajo za nakupe," opisuje direktorica. Zaloga vozil, ki jih prodajalci naročajo vnaprej, čaka na boljše čase. Situacija se občutno pozna v bilancah, prihodkov skoraj ni, poudarja sogovornica, zadnje mesece realizirajo le kakšnih deset odstotkov prihodkov v primerjavi s prejšnjimi časi. Po javno dostopnih podatkih baze Ajpes je podjetje z 18 zaposlenimi pretekla leta imelo okrog devet milijon evrov prihodkov in približno 150.000 evrov dobička na leto, ki so ga vlagali v bilančni dobiček.
Prodaja avtomobilov se je lani zmanjšala za skoraj 30 odstotkov.
Letošnji januar ponekod dosega le deset do dvajset odstotkov lanskih rezultatov.
Prodajalci so vozila kupili, prodali pa ne in država tega ne vidi, izpostavljajo.
Podjetja rešujejo servisna dejavnost in rezerve iz preteklosti. Izgube v prodaji ne bo mogoče nadoknaditi, pravijo.
Ljudje bodo avtomobile kupovali bolj preudarno, napovedujejo. Ekološko boljša vozila bodo dražja in povprečnemu kupcu težje dosegljiva.
"Računamo na to, da bomo, ko bo zelena luč za prodajo v salonih, izgubljeno nadoknadili in prodali več, vsaj toliko, da bomo lahko obdržali vsa delovna mesta. Stranke kličejo in bi želele kupiti avtomobil." Meznaričeva upa, da njihove želje ne bodo zbledele. Državna pomoč za delavce na čakanju je dobrodošla, čeprav "nam drugega bruto dela niso krili. Obljubljali so, da bodo poravnali fiksne stroške, ampak to je majhen del, ker imamo velike zaloge vozil in za tem stojijo veliki stroški."
Izpada ne bodo nikoli nadomestili
Andreja Klampfer Ferk, direktorica družinskega podjetja Avtohiša Ferk, ki ima prodajno-servisni center na Ptujski cesti v Mariboru za znamko Nissan in Mazdo ter karoserijsko delavnico v Jarenini, kjer je sedež podjetja, pravi, da njihov "servis zaradi pomanjkanja dela le s 50- do 60-odstotno zmogljivostjo. Prodaja, pri kateri gre za fizični stik s strankami, je zaradi vladnega odloka zaprta, delamo pa preko interneta in telefona."

Januar je bil v prodaji običajno dober mesec, a letos dosega le deset do dvajset odstotkov prejšnjih let, ugotavlja. "Tega ne bomo mogli nikoli nadomestiti. Lanska in letošnja manjša prodaja se bo poznala čez leta na servisu, ki bo zato nadaljnjih pet let manjši. Trenutno se finančno pokrivamo, stroške dela pokrivamo iz dobičkov prejšnjih let. Nekaj delavcev od skupno 20 je doma na čakanju. Odpustili nismo nikogar," zagotavlja.
Kot je razvidno iz Ajpesa, je Avtohiša Ferk pretekla leta obračala dobrih sedem milijonov prihodkov in nekaj deset tisoč evrov dobička na leto, ki si ga lastniki niso izplačevali, ampak so ga vključevali v bilančni dobiček. Tudi zato so zdravo podjetje, meni direktorica, čeprav ne izključuje, da jih lahko pretresejo kakšni problemi.
Vladajoči v državi vidijo le bruto promet
Udarilo je tudi Avto Jarc Nade in Milana Jarca, ki ima v centru na Ptujski cesti v Mariboru znamke Seat, VW, Audi, Peugeot in Citroen. "Prodaja je, če gledamo od marca, za fizične osebe zaprta že šest mesecev. To je katastrofa. Trg je lani padel za skoraj 30 odstotkov," izpostavlja direktor Milan Jarc. Ne zdi se mu logično, da v salonu, velikem 860 kvadratnih metrov, ne more biti niti ena stranka.

Drugi problem je, "da država gleda bruto promet leta 2020 v primerjavi z letom 2019, in če ta presega 80 odstotkov, ne dobiš nobenih subvencij in nam nič ne pomaga". "Avtomobile naročamo za leto naprej, dobimo jih in plačamo. Promet torej je, prodaje pa ni," opozarja Jarc. Dolgo to ne bo vzdržno, kljub reorganizaciji, bi pa zvozili s 25-odstotnim upadom, je izračunal direktor.
"Prodaja je zaprta že šest mesecev. To je katastrofa"
Avto Jarc je po podatkih iz Ajpesa imel predlani skoraj 15 milijonov evrov prihodov, leto prej dva milijona več, letnega dobička si sproti ne izplačuje, ampak ga nalaga in hrani za hude čase. Število zaposlenih je čez 30. Podjetje zdaj rešuje servis, "kjer je pol manj dela kot leto prej, ker se ljudje ne vozijo toliko in hvala bogu ni karambolov", sklene Milan Jarc.
Avtomobili ne bodo cenejši
O tem, kakšna bo prihodnost, ali si bo slovenska družina še lahko privoščila dva avtomobila ali bo standard padel, direktorji razmišljajo dokaj podobno, dopolnjujoče. "Predvidevam, da ljudje na takšen način kot doslej ne bodo več kupovali avtov. Najbrž bodo razmislili, ali ga res potrebujejo," Andreja Klampfer Ferk meni, da je prihodnost negotova. Občutnega zviševanja ali zniževanja cen avtomobilov ne napoveduje.

Da se v Evropi nakazuje trend višanja cen, ker je ponudba manjša, pripomni Karmen Meznarič, vendar upa, da "bodo cene pri nas ostale na isti ravni. Ceneje vsekakor ne bo. Koliko in kakšen avto si bodo ljudje lahko privoščili, bo odvisno tudi od bank, kako bodo nakupe podpirale." Pri tem je treba upoštevati finančno stanje potrošnikov, katerih plače so zaradi množičnih čakanj na delo nižje, ljudje so kreditno manj sposobni, zagotovil, da bo bolje, pa ni.
"Za zdaj so avtomobili pri nas nujni, ker nismo navajeni uporabljati vlaka, avtobusa, in v roku desetih let se veliko še ne bo spremenilo," Meznaričeva cilja na zakoreninjene navade. Sklepa, da bo čez dve ali tri leta na cesti veliko električnih avtov in hibridov. Temu prikimava tudi Milan Jarc, vendar dodaja: "Nova tehnologija ni naklonjena Slovencem, ker je dražja, za naše plače pa vemo, kakšne so. Država je tovrstne subvencije zmanjšala, namesto da bi jih povečala. Ne bomo se zmogli ekološko obnašati, ker ne bomo finančno zmožni."
Trga se v Cimosu, Magni, Tamu Europe ...
Tla pod nogami se majejo marsikomu v verigi avtomobilske industrije. V Mariboru je kar nekaj primerov. Cimos je jeseni lani zaprl svojo mariborsko tovarno in na cesto poslal približno 150 ljudi. Magna večino slovenskih delavcev iz Hoč pošilja v nočno izmeno v Gradec. V težavah je tudi Tam Europe, kjer ni bilo naročil in denarja za plače.