Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v Mariboru predstavil zaključke evropskega projekta Eurohelican za preprečevanje raka želodca z iskanjem in zdravljenjem okužbe s Helicobacter pylori. Z njim so iskali možnosti za izvajanje strategije presejanja in zdravljenja okužb z omenjeno bakterijo za preprečevanje raka želodca v Evropi.
Pri dve in pol leta trajajočem projektu, ki je sofinanciran z evropskim denarjem preko programa EU4Health, je v Sloveniji sodeloval še Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, ob partnerjih iz Latvije in Francije pa tudi Mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).
Kot je povedal vodja projekta, gastroenterolog Bojan Tepeš, gre za prvi tovrstni evropski projekt, v sklopu katerega so rezultati raziskave pokazali, kako bi lahko uvedli nov preventivni presejalni program za preprečevanje nastanka raka želodca.
Rak želodca namreč tudi v svetovnem merilu ostaja velik javnozdravstveni izziv. "Tudi v Sloveniji je pomemben vzrok obolevanja in umiranja. Strategija testiranja je prepoznana kot najučinkovitejši ukrep preprečevanja bolezni," je poudaril Tepeš. Po njegovih navedbah bakterija Helicobacter pylori povzroča številne bolezenske znake, ki poslabšujejo kakovost življenja.
Bakterija pogostejša na jugu in vzhodu Evrope
V Evropi sicer po njegovih besedah obstajajo znatne geografske razlike v pojavnosti raka želodca, ki je v 89 odstotkih posledica okužbe z omenjeno bakterijo, pri čemer so najbolj obremenjene regije na vzhodu in jugu Evrope.
Po podatkih Evropskega registra neenakosti s področja obvladovanja raka, je bila pojavnost raka v Sloveniji v letu 2020 celo osma najvišja v EU. Želodčni rak naj bi po pričakovanjih predstavljal štiri odstotke novih primerov raka pri moških in tri odstotke pri ženskah.
Kljub temu doslej še nobena evropska država ni sprejela strategije za preprečevanje tega raka ali uvedla organiziranega presejanja. Po Tepeševih besedah je odlašanje z ukrepanjem odraz dolgotrajnega dvoma v izvedljivost in sprejemljivost takšne strategije na populacijski ravni ter negotovosti glede možnih škodljivih posledic množičnega zdravljenja z antibiotiki, a so te bile z zadnjimi raziskavami ovržene.
Na testiranje v Mariboru se je odzvala četrtina vabljenih
V sodelovanju z mariborskim zdravstvenim domom so v sklopu projekta izvedli populacijski program testiranja in zdravljenja pri mladih odraslih, pri čemer so ocenjevali ustreznost predvidenih postopkov presejalnega programa, njihova izvedljivost v zdravstvenem sistemu in sprejemljivost za ciljno populacijo.
Na testiranje se je odzvala skoraj četrtina vabljenih, kar predstavlja nekaj manj kot 2000 ljudi, med temi pa so zaznali 14-odstotno prisotnost bakterije. Bolniki s pozitivnim rezultatom so prejeli terapijo, mesec dni po terapiji pa so na kontrolnem pregledu pri 98 odstotkih ugotovili ozdravitev okužbe.
Rezultati projekta bodo po besedah Tatjane Kofol Bric z NIJZ oblikovalcem politik pomagali pri vključitvi populacijskega presejanja in strategije zdravljenja med prednostne naloge zdravstvenega varstva za preprečevanje raka želodca. To bo po njenem mnenju prispevalo k zmanjševanja omenjene bolezni v Evropi.
Ker sodi Slovenija med evropske države z veliko pojavnostjo in umrljivostjo zaradi raka želodca, bodo rezultati projekta neposredno uporabni tudi za načrtovanje ukrepov pri nas, je dodala. Po njeni oceni bi lahko zaradi zahtevnosti organizacije presejalne teste najhitreje uvedli v nekaj letih.
