Kaj je to - mariborski čeh

Že na vratih, za zaveso, na tretji štengi, je bilo, no, abnormalno. "Zategni ga!" Napis ne bi mogel biti bolj jasen, servis, scena in ambient pa tudi. Rumena tekočina, beli kozarčki. Pa se znajdi. Na eks. Dol po štengah pa ... Z vsako stopnico si šel nazaj za vsaj eno leto. In doli, v kleti KGB-ja, devetdeseta. Tista, šekasta devetdeseta. Doda, šefica šefic, nama je s fotoreporterjem Andrejem večkrat zapovedala, napovedala in dopovedala, da sva prišla vsaj kako uro prehitro. Čeprav je bila ura pol dvanajst. Tudi za petek ni tak švoh, ne? In, ne, res nisva bila prehitra. Didžej je ravno prav ferceral zvočnike. Hit na hit. Ace of Base in ta jajca. In se nato, ko je štikl ravno najboljše delal, ko si ravno padel not, ustavil. Tišina. Molk. Pavza. "Kaj pa to?" je zakričal na zaprepadene goste, oblečene v tete in strice (post)tranzicije retro devetdesetih. Ha? Kaj je to? "To pa je češka pavzaaaa!" je zinil didžej. Smeh. Češki smeh.

Pračeh

"Samo ni zadnji!" mi je okrog polnoči povedal Mitja Flis, tisti, na katerega se na takih večerih obrneš. Pa tudi če ne bi vedel, da iščeš prav njega, bi ga našel. Dva zoba sta mu črvivo manjkala, ven sta zijala ljubavni tepih zgoraj in garaško prigarani osnutek pirbauha malo nižje. Pračeh. Zraven je bil na prvem češkem partyju, ampak takrat še kot gost. V lokalu, katerega zgolj izgovorjeno ime prikliče proustovsko nostalgijo. Le da magdalenice zamenja fuzl. Ime? Tildo's. "Želimo obdržati vsaj en kos Tildo'sa. In če kaj, je ta kos češki party."

Pravi čeh nima bremz

Ker je leta 1999 češki party tako uspel, da so v Tildo'su prodali vse, kar so še lahko prodali, je postal tradicija. In ostal. Tudi po tem, ko Tildo'sa ni in ne bo več. Še vedno pa tudi v KGB pridejo sami pravi - čehi. Pisano z malo. In to je ta stvar, zaradi katere nastanejo težave. Kaj je to - mariborski čeh? Ambasade takih štosov, hecov, lokalnih fint ne razumejo. Flisu so na vprašanje, zakaj tega veleposlaništvo ne (bo) razume(lo), kar zažarele oči. "Pazi, na lanski češki party je prišla Čehinja, prava Čehinja, ki sicer že več let živi v Sloveniji. In veš, kaj nam je rekla? Da se doma, tam pri njih, delajo enako norca iz Čehov, ki pridejo iz podeželja v mesto. Ljudje, ki prihajajo v mesta, so gor narejeni točno tako, kot smo danes mi. In to je takoj razumela." Nato je vzel zalet in pojasnil, kaj je v bistvu čeh. "Biti čeh je biti brez kakršnih koli bremz. Nobenega sramu."

Kdor visoko leta, češko pade

In to se vidi pri tistih pravih čehih, ki so se lahko nemara našli tudi v napisih, ki so viseli po KGB-ju. Bolje čeh na strehi kot poljak v roki. Kdor visoko leta, češko pade. Češka salta z glavo do asfalta. Ko čeh se ga napije, poje melodije. En čeh še ne prinese pomladi. In skoraj ponarodela: pravi čeh gre sam domov. "Tista čehinja, ki je prišla lani, je rekla, da se na podeželju še danes tako oblačijo," je pojasnil Flis. Kako? Poglejte na Andrejevih fotografijah. To so najboljši kosi oblek, ki so presegle čas, prostor in usodo. Te cote - in ščurki - preživijo jedrski napad.