Grema na kafe z Borutom Rojsom: Voda je potujoča energija, ki pomirja

Miha Dajčman Miha Dajčman
22.03.2023 02:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ne le za rekreacijo, tudi za turizem je Drava neizkoriščena, je prepričan Borut Rojs iz Drava Centra.
Andrej Petelinsek

Z začetkom pomladi bo 31. marca vrata odprl Drava Center na Limbuškem nabrežju, kjer se Borut Rojs z družino in sodelavci od leta 2009 trudi, da bi bilo življenje na in ob Dravi pestro, kot je bilo nekoč. Rojs nam je kavo postregel v na novo urejenem lokalu, klubskem prostoru v pritličnih prostorih znamenite čolnarne, ki bo za javnost odprt v naslednjih mesecih. "Gre za pomorski klub. Imamo ogromno vsebin, ki bi jih radi združili v enem prostoru. Pomorski klubi so prostori, ki združujejo ljudi različnih profilov z različnih koncev. To so točke v pristaniščih, kjer se družijo domačini in tisti, ki z ladjami pridejo v zaliv. Ideja je, da širino sveta preneseš v eno točko. Tukaj bomo lahko organizirali koncerte, literarne delavnice, diaprojekcije potovanj, predvsem pa se bodo tukaj srečevali pozitivni ljudje," o novem prostoru pove Rojs.

Tudi v zunanjem delu bo Drava Center kmalu ponudil nove vsebine, predvidoma jeseni bo po petih letih truda na desnem bregu reke s pomočjo zavoda za varstvo narave in regionalne razvojne agencije postavljeno naravoslovno igrišče, poučevalni kotiček o naravi in delovanju reke. Trinajst let Rojs udejanja vizijo Drava Centra, idej pa mu ne zmanjka.

Borut Rojs
Andrej Petelinšek

Kakšni so vaši prvi spomini na čolnarno?

"Raziskoval sem zgodovino prostora in ugotovil, da je to bil prostor za druženje. Na arhivskih fotografijah se vidi, da je bilo pred čolnarno nekoč parkiranih tudi po petdeset čolnov. Ko smo tik pred krizo leta 2009 prostor prevzeli, čolnov praktično ni bilo, na reki sem lahko srečal le kakšnega ribiča. Odprta je bila restavracija v zgornjem prostoru čolnarne, a le za določen krog ljudi. V čolnarni smo videli velik potencial, bila je edina odprta čolnarna na tem bregu. Pisati smo začeli zgodbo na nepopisanem listu, na katerem smo lahko začeli graditi ogromno stvari. Naredili smo infrastrukturne temelje, leto in pol smo potrebovali za posodobitev prostora, ki je iz leta 1960, in zgodbo zastavili dolgoročno."

Borut Rojs
Andrej Petelinšek

O kakšnem Drava Centru ste razmišljali takrat in kaj ste v minulih trinajstih letih tukaj že naredili?

"Drava Center smo si zastavili kot rekreativno-turistični center z vsebinami, ki ti zapolnijo dan. Osnova je voda, ker se že celo življenje gibljem ob vodi, to je zame magnet. Sem popotniška duša, z družino smo po tujini potovali z avtodomom in vedno smo se gibali ob podobnih točkah. V razvitem svetu se vse dogaja ob vodi, kar je zgodovinski trend. Ljudje prosti čas preživljajo ob vodi in ideja je bila, da jim tudi tukaj ponudimo rekreacijo, da se lahko ob vodi usedejo, naužijejo narave. Naravo smo zelo močno integrirali v ponudbo, saj smo tukaj ob vstopu v krajinski park Mariborsko jezero, kjer je petnajst kilometrov reke, obkroža pa nas gozd. To je tržna niša, na kateri gradimo. Ponujamo praznovanja otroških rojstnih dnevov, ki so vezani na naravo, otroci z animatorji izvajajo športne igre, pečejo klobasice, kot to počnejo taborniki. Na čolnih ponujamo dejavnost, ki pritegne ljudi, pa je v bližnji okolici sicer ni. Gledati z vode je drugače kot s kopnega. Zadovoljni in sproščeni smo, ko vidimo, kaj smo ustvarili v trinajstih letih."

Vedno znova pa najdete navdih in izzive za nove zgodbe in ponudbo.

"Idej, kaj bi še lahko naredili, imamo še vsaj za deset let. Tudi prvotni plan je bil široko zastavljen, vedeli smo, da ne bomo delali nekaj čez noč. Objekt, ki sta ga v šestdesetih Komunaprojekt in Konstruktor dobro zasnovala, vseskozi obnavljamo. V zgornjem nadstropju imamo še vedno restavracijo za zaprte družbe, glede teh prostorov bomo še videli, kako naprej. Upamo, da bo prišel potencialni kandidat, ki bi še nadgradil našo zgodbo. Do leta 2019 smo imeli restavracijo za vikend kosila in zaključene družbe, videli smo, da se je treba gostinskega koncepta lotiti bolj celovito. Ob tem pa smo imeli spodaj še barsko in bistro ponudbo, ki je sama po sebi kompleksna. Zato smo se ob začetku epidemije koronavirusa odločili, da restavracija ostane le za zaključene družbe. Potrebujemo nekoga, ki bo restavracijo peljal v polnejši ponudbi, saj je ta na res odlični točki. Če se to ne bo zgodilo, bomo prostor spremenili v nastanitvene kapacitete, saj je tudi v mansardi predvidenih šest apartmajev. Glede tega nas nič ne preganja, smo pa odprti za možnost, da kdo prevzame gostinsko ponudbo. S poletjem odpiramo posodobljene športne aktivnosti, igrišča za igre na pesku, športni kotiček za košarko, tenis in s plezalno steno. V objektu, ki je bil do zdaj namenjen otroškim rojstnim dnem in ga premikamo, je v načrtu funkcionalni fitnes. To je projekt, ki smo ga leta 2017 zastavili na objektu Dravskih elektrarn in je šel nato v prodajo."

Borut Rojs
Andrej Petelinšek

Ne le Drava Center, v zadnjih letih se je tukaj turistična in kulinarična ponudba razširila s prisotnostjo Tete Fride s čokoladno vasjo in restavracije Jack & Joe.

"Mi smo orali ledino, pripeljali ljudi, potem pa se na tak način začnejo stvari sestavljati, nastanejo tržne priložnosti še za koga drugega. Če priložnost zagrabijo pravi ljudje, sledijo rezultati. Ko je od enega od projektov odstopil potencialni partner, s katerim smo želeli zgraditi funkcionalni fitnes, smo lastnikom Tete Fride povedali, da se prodaja zemljišče, in hitro so šli v akcijo. Nam še kako koristi, da se dejavnosti in ponudba na tem območju širita, ker tako pride več ljudi."

Koliko je pri dejavnostih ob Dravi pomembno, da sledijo okoljevarstvenim, vodovarstvenim smernicam?

"Ta vidik je najbolj pomemben. Če gradiš z naravo, moraš misliti na dolgoročne vrednote. Narava mora biti neokrnjena, če jo želiš približati ljudem. Naravo moramo ohranjati. Če želimo k naravi pripeljati komercialno ponudbo, da stvari oplemenitimo, moramo delovati po pravilih."

Borut Rojs
Andrej Petelinšek

Koliko je Drava neizkoriščena?

"Zelo. Do Fale je petnajst kilometrov reke, ki bi jo lahko izkoristili za rekreacijo v naravnem okolju s svežim zrakom. To je rekreacija, ki sprošča, voda je potujoča energija, ki pomirja. Ne le za rekreacijo, tudi za turizem je Drava neizkoriščena. V participatornem proračunu smo predlagali brod oziroma turistično ladjico, ki bi lahko prepeljala do 20 ljudi, da bi povezali Sidro in Drava Center. Enkrat nam je to testno že uspelo v okviru Festivala Drava z ruškim splavom. Če je ta relacija vzpostavljena, se začnejo ljudje premikati. Dravsko kolesarsko pot, ki je zdaj v polnem teku, spodbujamo že od leta 2009. Naša želja ni bila samo, da sem pridejo kolesarji iz Italije in Avstrije, ampak da se s kolesom pripeljejo tudi meščani Maribora, ki imajo do sem pet kilometrov. Ko se infrastruktura vzpostavi in s tem doda še povezava na Dravi, lahko zadeva kroži."

Kako pa vidite življenje z reko v središču mesta, kjer zdaj urejajo nabrežje na levem bregu, kmalu bo končana tudi brv, v načrtu je še ena?

"V mestu je Drava veliko bolj urbana, pri nas pa gre za naravno reko. Verjamem, da bo z novim konceptom Drava dobila novo veljavo. Nekaj bo pridobila, nekaj pa tudi izgubila. Z brvmi recimo reka izgublja prevoznost za večja plovila. Se pa lahko to seveda prilagodi z manjšimi plovili, če veš, kaj želiš. Drava si ob mestu zasluži več življenja. Včasih je bila na Dravi ladjica Mariborčanka, bila je bolj primerna kot Dravska vila, ki je morda preglamurozna za omejeno korito reke ob mestu. Potrebujemo ladjico, ki bo povezovala levi in desni breg ter Mariborski otok. Ljudje to potrebujejo, ker je pogled z vode drugačen. Preden sem se tega projekta lotil, sem bil s prijatelji na ladjici Ljubljanski zmaj, prvi ladjici na Ljubljanici. To je bila lesena barkača, dolga je bila petnajst metrov, na njej smo roštiljali, se peljali celo do Vrhnike, medtem pa smo se v Ljubljanici kopali. Peljali smo se pod Tromostovjem, bilo je neverjetno doživetje, ki ti ga lahko da le reka. V Mariboru bi se lahko peljal od dvoetažnega mosta do Mariborskega otoka. Tudi pogled s supa na Maribor z reke bi bil izjemen. Ko bo osnova urejena, že z ureditvijo nabrežja, se bo to razvilo tudi v Mariboru. Z nabrežjem se Drava približuje Mariboru. Vizije so dobre, le izpeljati jih je treba. Vse to pa so dolgoročni projekti, tudi Drava Center ustvarjamo že trinajst let. Sestra mi v kakšnih voščilnicah napiše misel in ob začetku našega projekta je zapisala, da je preprostost ustvarjanje maksimalnega učinka z minimalnimi sredstvi. Torej pogledaš, kaj imaš, in s tem ustvariš kar največ. Veliko stvari pri nas je iz ponovne uporabe, recimo rdeči stoli v klubskem prostoru so Titovi stoli, ki so jih pred sedemdesetimi leti naredili za otvoritev tovarne dežnikov v Lendavi. Les v prostoru je iz tramov iz mariborske staromeščanske hiše. Tudi zaradi takšnih detajlov se ljudje pri nas počutijo dobro."

Kakšne so vaše želje za Maribor?

"Želim si, da se Maribor prilagodi prostoru in času. Pogledati moramo vrednote iz preteklosti, na tem, kar je funkcioniralo nekoč, kakšna je bila miselnost, se lahko gradi tudi v prihodnje. Odprti moramo biti, se povezovati. Biti moramo zdrava sodobna družba na starih temeljih."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 0,78 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta