Nina Ambrož
Padlih dreves okoli baročnega dvorca Betnava, kar je vznemirilo precej Mariborčanov, je bilo najmanj 241, razodevajo podatki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Zavoda za varstvo narave (ZRSVN). Toliko so jih v omenjenih službah določili za odstranitev. Drevesa so bila trhla in nevarna, so ugotovili. Manjših samoniklih dreves, ki so se v dveh desetletjih nevzdrževanja razrasla, niso popisovali, saj je bilo treba odstraniti vse, pravijo. Stanje zapuščenega in zanemarjenega spomenika z vrtnoarhitekturno dediščino je novemu lastniku, podjetju Dvorec Betnava Mihe Bezjaka, narekovalo radikalni poseg. Zanj je pridobil soglasje in ga mora zaključiti do konca februarja zaradi reprodukcije in gnezditve ptic.
(Ne)primerno porezano drevje
Ali so dela že končana in koga je Dvorec Betnava najel za decembrsko sečnjo, to lahko namreč opravi le specializiran, ustrezen izvajalec, se ne ve. Zavoda podatka nimata, Bezjak ga ne želi razkriti. Varuhi kulturne dediščine, ki so izdali soglasje, ob obisku terena niso zaznali nič neprimernega ali problematičnega.
Naravovarstveniki pa so. Samo Jenčič z mariborske enote ZVRSN razlaga, da so si stanje ogledali večkrat. "Ko je bila sečnja v polnem razmahu in delovišče aktivno, se podrobnosti ni dalo oceniti. Ko je bilo počiščeno in pospravljeno, kupi lesa in vejevje so bili le še na območju vodnega jarka na zunanji strani, se je dalo oceniti, da je ostala primerna količina dreves. Razmere za veliko platano, ki ima status naravne vrednote, so se izboljšale, saj jo je v preteklosti okoliško drevje že premočno osenčevalo, kar je prizadelo spodnje dele krošnje." A so opazili tudi, da "je izvajalec na neprimeren način odstranil veje dvema drevesoma - platani ob vhodu na parkirišče in hrastu na zahodnem oglu jarka. Veje so odžagane tako, da so ostali štrclji, kar ni skladno z arboristično doktrino in bi bilo treba to popraviti. Morda je takšnih dreves še več," sklene Jenčič. Miha Bezjak o tem molči, z mediji ne komunicira. Skriti so tudi njegovi načrti z Dvorcem Betnava, nakup nepremičnine ostaja nejasen.
Zemljič je zaklenil dvorec
Iskanje informacij, vezanih na betnavski kulturni spomenik državnega pomena in (zato) javni interes, je polno ovir. Mogoče je bilo pridobiti nekaj zanimivih podatkov. Med drugim tega, da zaradi nenavadnih okoliščin grajska nepremičnina kmalu še ne bo spremenjena. "Lastnik (Dvorec Betnava, op. p.) ni zaprosil za soglasje k renovaciji objekta, ker vanj ne more vstopiti in ne pozna stanja objekta, razen od zunaj," bizarno situacijo omenja kulturno-dediščinski zavod.
"Vstopiti ne moremo niti mi in inšpektorica ministrstva za kulturo. Družba Ustvarjalne poslovne rešitve v lasti Boštjana Zemljiča, ki ima stavbno pravico do 2028, onemogoča dostop v objekt," navaja ZVKDS. Dokler ne morejo oceniti stanja dvorca, ne morejo oblikovati izhodišč za obnovo. Zato Bezjaku niso predlagali niti zunanje ureditve in novih zasaditev.
Dvorec ves čas v lasti mariborske nadškofije
Boštjan Zemljič se na Večerove telefonske klice in sporočila ne odziva. Leta 2013 je na dražbi v stečaju podjetja Betnava, ki so ga obvladovali duhovniki Nadškofije Maribor, za borih 12 tisočakov kupil stavbno pravico in obljubljal atraktivno oživitev dvorca. Kapitalska sposobnost Zemljičevega podjetja je bila vprašljiva že ob nakupu, kmalu je postalo domnevno insolventno, se da razbrati iz finančnih baz, in ideje ni uresničil. Zgodovina bankrotirane družbe Betnava je zabrisana, saj je stečaj že zaključen, podjetje je bilo izbrisano leta 2016, dokumenti pa se hranijo le pet let.
"Nadškofija Maribor je v postopku izvajanja finančne sanacije konec leta 2021 prodala dvorec Betnava"
Velja spomniti, da je bil dvorec ves čas, od denacionalizacije leta 2000, v lasti mariborske nadškofije. Ta je družbi Betnava podelila 20-letno stavbno pravico, ko so se visoki cerkveni dostojanstveniki leta 2008 odločili, da prenovo nepremičnine, za katero so dobili evropski denar, zaupajo Vegradu. Stavbna pravica je bila potem v stečaju Betnave prodana naprej Zemljiču. Danes sta podjetji Ustvarjalne poslovne rešitve Boštjana Zemljiča in Dvorec Betnava Mihe Bezjaka v sodnem sporu. Zakaj, se ne ve. Razlog je morda mogoče najti v pojasnilu zavoda za varstvo kulturne dediščine in preprečevanju vstopa v dvorec.
Nadškofija Maribor mora poravnati 34 milijonov evrov dolga
Prav tako se ne ve, kako je Bezjak kupil mogočno grajsko nepremičnino, za kakšen denar in koliko je bila ovrednotena. Zgodba o zlomu Nadškofije Maribor, dokazovanju goljufivih operacij, kazenskih procesih, obsodbi in oprostitvi nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca je znana. Nadškofija je z bankami sklenila dogovor, da 34 milijonov evrov dolga poravnava tudi s prodajo premoženja. V paketu nepremičnin za prodajo je bil dvorec Betnava. Kako poteka finančna sanacija, je poslovna skrivnost. Institucija, ki jo vodi nadškof Alojzij Cvikl, odgovarja: "Nadškofija Maribor je v postopku izvajanja finančne sanacije konec leta 2021 prodala dvorec Betnava. Prodajnih pogojev vam zaradi varovanja poslovne skrivnosti, h kateri se je Nadškofija Maribor zavezala s prodajno pogodbo, žal ne moremo razkriti."
Transakcijo smo poskušali preveriti v Gursovi evidenci trga nepremičnin, kamor je treba prijaviti kupoprodajne posle v Sloveniji, vendar ni zabeležena. Obstajajo določene izjeme, ki niso zavezane k poročanju v to evidenco. A je geodetska uprava kljub temu zastrigla z ušesi in se bo lotila poizvedbe, napovedujejo. Nadškofija Maribor pa je izvzeta iz še ene pomembne javno dostopne evidence, v kateri se da prebrati premoženjski in bilančni karton podjetij. Medtem ko večina verskih skupnosti takšnega privilegija nima in so zavezane, da Ajpesu predložijo svoje letno poročilo, Nadškofiji Maribor tega ni treba, ker ni vpisana v Register cerkva in drugih verskih skupnosti.
