Tudi ljubezen do knjig je bila pred leti povezovalna nit treh prijateljic, ki so zaslužne za nastanek bukvarne Ciproš. Ena od njih, Marjanca Onič, je danes prva dama največje slovenske bukvarne, ki je 1996., leto dni po ustanovitvi istoimenskega društva, odprla svoja vrata v današnjem Kulturnem centru Pekarna, ki se znova pogosteje omenja zaradi ideje o možni selitvi. Delno je bilo slednje tudi razlog za obisk svojevrstnega sveta zaradi različnih razlogov odpisanih knjig. Nekatere pripeljejo kot odpisano gradivo iz šolskih in splošnih knjižnic, druge prispejo kot zapuščina pokojnic in pokojnikov, tretje prinesejo, ker jih več ne potrebujejo ali pa zaradi selitvenih oziroma prostorskih razlogov. V številnih knjigah, zlasti leposlovnih, počivajo srčna posvetila, kar knjigam daje posebno vrednost.
Pekarna jim je na široko odprla vrata
"Pred ustanovitvijo je prijateljica zahajala v Ljubljano, kjer jo je takrat znani ljubljanski bukvarnar nagovarjal k ustanovitvi podružnice v Mariboru. Druga prijateljica se je odzvala s predlogom, da namesto mariborske podružnice ustanovimo svoje društvo. Jaz pa sem poskrbela za papirologijo. Imeli smo potrebno število ustanovnih članov, a bili smo brez prostora. Prijateljica je omenila, da je njen prijatelj 'velik šef' v Pekarni, in smo vprašali, ali bi morda lahko delovali tam. To se je zgodilo pol leta po zasedbi Pekarne. Bili smo zelo dobrodošli, na široko nam je odprl vrata. Bila je jesen. Najprej smo očistili prostor in pisali knjižnicam ter jim sporočili, da lahko k nam pripeljejo odpisane knjige. Eden od ustanovnih članov je naredil prve knjižne police. 8. februarja naslednje leto je bila uradna otvoritev bukvarne," se spominja Marjanca Onič, predsednica Društva ljubiteljev knjig Ciproš Maribor.
Kdo je napisal najboljšo ljubezensko pesem
In kdo jo je tako navdušil za knjige? "Imela sem nepozabno profesorico slovenščine in književnosti Jožo Ambrož, ki je v nas vlivala znanje. To niso bila predavanja, to so bile predstave. Še danes vem, kdo je napisal najboljšo ljubezensko pesem," odvrne Oničeva. Kdo? "Alojz Gradnik," odgovori z nasmehom in s kupom knjig v rokah.
"Pri nas se ne zgodi, da bi med poezijo našli kuharske knjige"
Ob tem nama pogovor usmeri razmišljanje o primerjavi tiska in kakovosti knjig nekoč in danes. "Desetletja stare knjige so ob izjemni vsebini še vedno odlično ohranjene, platnice ne odstopajo, strani tudi ne, medtem ko pri sodobnejših izdajah knjigo malo bolj odpreš in že letijo listi iz nje," primerja v Pekarni vsakodnevno prisotna predsednica društva, ki ji ne uide nobena na novo prispela pošiljka knjig, večinoma v škatlah in velikih vrečah.
Kot muzej založništva
Sto sedemdeset kvadratov velika bukvarna je po 25 letih labirint čez milijon knjig vseh žanrov v številnih jezikih. Največ knjig je v nemščini, hranijo jih v zgornjem prostoru bukvarne. Knjige v Ciproš prihajajo z vseh koncev Slovenije. Številne so bile izdane v elitnih knjižnih zbirkah. "Bukvarna je kot muzej založništva, saj imamo neponovljive zbirke, omenim naj le Kondor in Školjko," doda Oničeva.
Tako kot knjige tudi ljubiteljice in ljubitelji knjig v Ciproš prihajajo od povsod, so različnih generacij, različni so tudi razlogi za njihov prihod. Pogosto v Ciproš pridejo dijaki in dijakinje ter iščejo gradivo za seminarske naloge in obvezno branje, osnovnošolke in osnovnošolci največkrat iščejo knjige s seznama za domače branje, stare delovne zvezke in učbenike. Veliko je strokovne literature, po kateri tudi marsikdo sprašuje. Seveda mnogi med brskanjem po kupih najdejo knjigo, o kateri niso razmišljali, in jo za simboličen prispevek odnesejo domov. "Redno prihajajo tudi profesorice in profesorice, ki iščejo starejše izdaje učbenikov, ki so po vsebini povsem enakovredne, če ne celo boljše od nekaterih novejših," razlaga predsednica društva, ki ji redno pomagajo prostovoljci in prostovoljke ter članice in člani društva.
Otroci bi vse odnesli domov
Ko knjige prispejo, jih najprej pregledajo. Nekatere so tako poškodovane, da jih v bukvarniško ponudbo ne vključijo. "Tiste, ki jih je napadla plesen, bi bile za druge knjige lahko usodne. Najdejo se kakšne z zlepljenimi listi, raztrgane ... Takšne knjige gredo med odpadni papir, ki ga zbirajo osnovne šole," pojasni Oničeva. Pregledu sledi razvrstitev knjig po jeziku in žanrih. V bukvarni imajo svoj prostor prevodna literatura in izvirne izdaje.
"Zlagamo po abecedi, tudi posebne zbirke so na svojem mestu, med njimi so dela Nobelovih nagrajencev in nagrajenk, svetovni klasiki, tudi slovenski avtorji in avtorice imajo svoj prostor, veliko je dramatike, poezije. Pri nas se ne zgodi, da bi med poezijo našli kuharske knjige," se nasmehne in doživeto pripoveduje naprej. "Najlepše je videti, kako otročki, ki prihajajo s starši, brskajo po knjigicah in jih nalagajo na kup, vse bi imeli, vse bi odnesli domov. Povem vam, da je s tem poplačano vse, ves naš trud," pravi Marjanca Onič. V bukvarni ob knjigah na nove lastnice in lastnike čakajo tudi plošče, kasete ter igrače in družabne igre.
Svoboden duh in odlično razumevanje
Ko se je Ciproš pred 25 leti naselil v alternativnem in takrat "zloglasnem" centru Pekarna, so mnogi opozarjali, da nihče ne bo prišel tja. Danes je povsem drugače. Zato je tudi misel na možno selitev grenkega priokusa.
Kaj pravijo na mariborski občini
Na vprašanje o morebitni selitvi bukvarne v nekdanje prostore MTT v Melje na mariborski občini odgovarjajo: "Ob proučevanju različnih vidikov urbanističnega razvoja mesta v naslednjem obdobju se proučujejo tudi zamisli o drugačni namembnosti sedanjih prostorov KC Pekarna, vendar doslej še ni bil izdelan noben program selitev uporabnikov KC Pekarna na druge lokacije. Če bi take namere postale aktualne, se bo za sedanje uporabnike KC Pekarna iskalo primerne nadomestne prostore, seveda tudi za bukvarno Ciproš."
"Ko mi kdo omeni selitev, iskreno vam povem, mi res ni vseeno. Tukaj nam je zelo prijetno. Med nami, souporabniki in souporabnicami kompleksa vladata svoboden duh in odlično razumevanje. Vem pa, da bi ljudje knjigam sledili kamorkoli. Tako kot so ob odprtju prišli sem, kljub temu, da so mnogi trdili, da je Pekarna za nas neprimerna. To je predsodek," zaključi Oničeva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
