Barbara Bradač
Letos je bilo na Medenem dnevu prav posebno. Bilo je veliko aplavzov, čestitk in voščil ter čustvenih besed. Član Čebelarskega društva Malečnik Ignac Harb - Nace je danes dopolnil 100 let in tako postal eden najstarejših aktivnih čebelarjev v Sloveniji. Posebno praznovanje so mu prav na rojstni dan priredili v Sončnem raju v Vodolah. Želja Ignaca Harba je namreč bila, da praznuje okrogel jubilej s čebelarji, z družino je praznoval v soboto. In to željo so mu spoštljivo in počaščeno izpolnili.
Častitljivi slavljenec Ignac Harb pravi, da sploh ne čuti, da bi bil star sto let. Kako pa toliko let doživeti? "To je čisto enostavno. Samo živiš. Še sam ne vem, kako se je to zgodilo, da sem toliko star," je nasmejal zbrane. Recept za dolgoživost in vitalnost je zaupal v pogovoru za Večer: "Čebele pomagajo, tudi njihovi piki in propolis. In uživanje medu vsak dan."
Ignac Harb je eden prvih članov Čebelarskega društva Malečnik, ki je bilo ustanovljeno leta 1957. V 66 letih članstva je bil 21 let predsednik društva in 14 let mentor čebelarskega krožka v OŠ Malečnik. To je le nekaj njegov funkcij. Za svoje delovanje na področju čebelarstva je prejel najvišja odličja Čebelarske zveze Slovenije.
Od blizu in daleč so mu prišli voščit člani številnih čebelarskih društev. Med mnogimi še podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Janez Vencelj, predsednik Sekcije apiterapevtov Slovenije Vlado Pušnik, Vlado Vogrinec, predsednik Čebelarske zveze društev Štajerske, in Valerija Pukšič, predsednica Čebelarskega društva Malečnik. Obljubili so mu, da mu ne bo nikoli zmanjkalo medu.
Nikogar ni bilo iz vodstvene ekipe mariborske občine, da bi stisnil roko stoletnemu občanu ali se ga spomnil s kakšno pozornostjo, čeprav so svojo prisotnost napovedali in potrdili. Nad tem je bil razočaran Mak. "Maribor še ni imel možnosti takšnega praznovanja. Prvič imamo stoletnega čebelarja, izjemnega človeka, ki je pustil svoj pečat na mariborskem področju. Gospod je še vedno zelo vitalen, nasmejan, pozitiven, ima izjemna znanja, ki jih še vedno rad deli. In za takšnega je primerno, da se naredi primerno praznovanje," je izpostavil Mak, ki je tudi sam čebelar. Se je pa rojstnemu dnevu čebelarskega stoletnika poklonila predsednica države Nataša Pirc Musar z osebnim pismom, ki mu ga je izročil Bogdan Mak. Za dodatno praznično vzdušje so člani Kulturnega društva Franca Maroltta Malečnik zapeli, Brin Bračko je zaigral na harmoniko.
Na posestvu Sončni raj v Vodolah je bilo tudi sicer ves konec tedna pestro dogajanje, čeprav manj obiskano zaradi strahu pred dežjem, ki ga je pod črto bilo manj od napovedanega. Z Medenim dnevom želi Mak z ekipo ozaveščati, "da mi naravo potrebujemo precej bolj, kot ona potrebuje nas". Zvrstila so se različna predavanja na temo čebeljih pridelkov in medonosnih rastlin. Pa tudi o naravi, osebnem razvoju in apiterapiji. "Vse to je bogastvo, ki ga delamo entuziasti. Včasih bi potrebovali besedo koga, dobro je ali pa super delate. To pogrešamo. Ampak nas to ne ovira, mogoče nas še bolj motivira, da vztrajamo na svoji poti," je povedal Mak, ki je v petek predstavil svojo prvo knjigo. Poskrbeli pa so tudi za zabavo za starejše in otroke. Izjemen stand up je pripravil Aleš Novak, sobotni dan so vsebinsko napolnili številni predavatelji, zvečer pa je obiskovalce na posestvu skorajda obdržal Rok Trkaj. Četudi so bila predavanja v nedeljo manj množično obiskana, je zato zaokrožilo še več informacij. Lutkovne predstave, poslikave obraza, zip line so navduševali otroke. Za druženje in ples je pozno popoldne poskrbel Miran Rudan.
"Takšni dogodki so neprecenljivi pri širjenju vedenja in zavedanja o pomembnosti čebelarstva, pomenu opraševanja čebel in o lokalno pridelani hrane," je med drugim povedal Janez Vencelj, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije. Letos mineva 150 let aktivnega čebelarstva v Sloveniji, ki ga je začel Anton Janša. Pred dvema letoma je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije Organizacija združenih narodov razglasila 20. maj za svetovni dan čebel, lani je zvezi uspelo na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisati čebelarstvo v Sloveniji. "Smo svetovna velesila v čebelarstvu," je izpostavil Vencelj. Zadnja leta sicer vreme ni bilo radodarno do čebel ali, kot je ponazoril, "bolj kot med smo točili solze". Za zdaj tudi letos ne kaže kaj bolje, a upajo na sončne dni, da bodo vsaj lipov, kostanjev in gozdni med.
