"Izjemen odziv, naslednje leto lahko pripravimo še enkrat daljšega. Povpraševanje sprehajalcev je bilo vsekakor nad vsemi pričakovanji, prav tako tudi interes za soustvarjanje novih produktov," je po šestih dneh (lani treh) in 53 brezplačnih sprehodih (lani 20) zadovoljna Katja Beck Kos, vodja Rajzefibra, poleg Maribor is the Future in zadruge Živo mesto organizatorja Festivala sprehodov. Kar okrog 1200 ljudi se je namreč od torka do včeraj sprehajalo po mariborskih ulicah, cestah in trgih ter na poseben način spoznavalo zgodbe in legende, ki naredijo Maribor poseben. "Vsekakor smo ugotovili, da imamo vse, tako potrebno energijo kot znanje, manjka nam le promocija. Tudi povezav imamo vse več, tako z univerzo kot z drugimi mesti," je še povedala Beck Kosova.
S čistunko, madam in prostitutko
Za najbolj žgečkljiv in smeha poln pohod so poskrbele čistunka, madam in prostitutka na (Ne)tolerančnem sprehodu, ki je več kot 50 radovednežev popeljal k mariborskim prodajalkam ljubezni s konca 19. in začetka 20. stoletja. Zakaj (ne)tolerančni? Ker so se bordeli tistega časa imenovali tolerančne hiše, do katerih so bile oblasti zdaj tolerantne, zdaj ne.
"Imamo vse, tako potrebno energijo kot znanje, manjka nam le promocija"
Po občevanju na dezinfekcijo
S slednjimi je bilo konec leta 1919, ko jih je deželna vlada Slovenije prepovedala in se je posel preselil v ilegalo. A v Mariboru, kjer je prostitucija zaradi številnih vojakov še posebej cvetela, so se hitro znašli in prepoved zaobšli. K temu so pripomogli zdravniki, ki so opozorili na porast spolnih bolezni. Tako je znana tolerančna hiša na Lentu, natančneje v Žičkem prehodu 5, dobila začasno dovoljenje za ponovno obratovanje. Tam nam je stroga pravila vstopa v tolerančno hišo pojanjevala lastnica bordela, zvodnica Madam J. Vsak obiskovalec je bil pregledan za spolne bolezni, takoj po občevanju pa dezinfeciran, tudi prostitutke so imele redne zdravniške preglede. Spolno prenosljive bolezni so bile velika nadloga, vsaka druga ženska med 20 in 30 letom naj bi bila tedaj okužena. "Kurbe smo kurbe, toda spolne bolezni nam prinašate vi, dragi gospodje," se je po odhodu madam znova pojavila naša prostitutka, tokrat le v stezniku in pumparicah, ki je nekaj moških iz občinstva potegnila v bordel, od koder je odmevala glasba in živahen smeh. Naše pohajkovanje se je končalo na Grajskem trgu, kjer je bila nekoč Prulova lekarna, ki je prijateljicam noči z raznimi leki reševala življenja, s preservativi pa tudi neželene nosečnosti. Jana Zadravec, ki je mojstrsko odigrala vse vloge, je na koncu požela bučen aplavz. Kot se za dobro predstavo tudi spodobi.
Kje začeti, če ne z Večerom
Sprehajalcev ni manjkalo niti na četrtkovem novinarskem sprehodu. "Še vedno sem ponosen Večerovec, čeprav sem že deset let v pokoju," je uvodoma povedal Branko Maksimovič, ki je leta v novinarstvu nabiral tudi na TV Slovenija. Pohod se je namreč začel prav pred Večerom, osrednjo medijsko hišo v Mariboru. Leta 1962 je bila to ena najmodernejših stavb v tem okolišu. V stavbi je nato zbrane nagovoril odgovorni urednik Matija Stepišnik, zatem se je karavana sprehodila mimo nekdanje tiskarne do Trga svobode, pa naprej do spomenika Anotnu Tomšiču, ki je bil glavni urednik prvega slovenskega dnevnika Slovenskega naroda, in še naprej do njegovega pomočnika, do spomenika Josipu Jurčiču. Še veliko drugih zgodovinskih dejstev in zanimivosti je nanizal Maksimovič, ne le vezanih na medije med sprehodom po mestu, ter ves čas povezoval preteklost s sedanjostjo. Tako je popeljal še na Radio City, kjer je sprehajalce sprejel in se jim nato v nadaljevanju pridružil odgovorni urednik informativnega programa Bor Greiner. Toliko zanimivosti, anekdot je povezanih z mediji in novinarji, da je zmanjkalo časa, da bi obiskali še radio Marš. Pa prihodnjič, so si rekli ob slovesu.
Sprehod presenečenja za ljubitelje klasične fotografije
"Klasična fotografija je povezana s kemijo," pa je v uvod sobotnega sprehoda presenečenja namignil gostitelj Matej Modrinjak. In ja, kemija se je spletla tudi med njim in gosti, kako tudi ne bi, ko pa je fotografiji tako očitno predan s srcem in dušo. Medtem, ko se je Lent, kjer se je sprehod začel, kopal v soncu, so obiskovalci preizkusili delovanje polaroidnega fotoaparata še iz 30-ih let prejšnjega stoletja. "Razmere za klasično fotografijo, predvsem za ta fotoaparat, so danes izjemne, za res dobre fotografije potrebuje namreč veliko svetlobe in te je danes v izobilju," je z navdušenjem razlagal Modrinjak.
