V mestu ni veliko stavb, ki bi jih obiskalo toliko Mariborčanov, kakor je tista na Rotovškem trgu številka 2. Tam od leta 1960 domuje Mariborska knjižnica, do 2010. je bilo tam tudi Lutkovno gledališče. Hiša, ki ima danes ta naslov, je nastala iz dveh ločenih hiš. Južna hiša je imela številko 2, severna pa 3, šele v tridesetih letih 20. stoletja so hiši združili in temeljito prezidali ter stavbi dali današnji naslov.
Do konca 18. stoletja je bila južna hiša v lasti Vetrinjskega dvora, nakar jo je prevzel Andrej Tappeiner, kasnejši zelo uspešen mariborski župan in pivovar. Leta 1834 jo je prodal Regini Vogl, ta pa leto dni kasneje Francu Čeligiju, ki je obokano in hladno pritlično sobo v poletnih mesecih uporabljal kot točilnico svojega piva, pozimi pa za skladišče. Ker so točilniški prostori postali pretesni, sta z ženo Marijo stavbo povečala in odprla gostilno Pri mestu Gradcu (po prvi svetovni vojni Rotovž), med Mariborčani je bila znana kot Pivnica. Nad gostilno je bila dvorana z gledališkim odrom in od leta 1861 je prostore uporabljala Slovanska čitalnica. To je bilo obdobje slovenskega narodnega preporoda in prav čitalniški krogi so najbolj zaslužni za utrjevanje slovenstva med prebivalci.
Severna hiša z nekdanjo številko 3 je bila postavljena na delu posesti Franca in Klare Aichmeier. Prvi lastnik hiše je bil kresijski inženir Kajetan pl. Artner, ki jo je leta 1832 prodal sodarju Francu Gorniku. Ta je v njej uspešno opravljal svojo obrt vse do leta 1869, ko jo je prodal zakoncema Schraml. Carl in Marija Schraml sta bila gostilničarja, zato sta jo preuredila v gostilno Pri moki. Zanimivo je, da je podobno kot prej pri sosedih tudi v tej gostilni svoje prostore našla Slovanska čitalnica.
