Maribor so nekoč predvsem v poletnih in pomladnih mesecih redno obiskovali akrobati, cirkusanti, vrvohodci in čarodeji ter navduševali staro in mlado. Že v devetnajstem stoletju je prihajal s svojim balonom češki artist Montgolfier. V svoji knjigi Maribor v barvah mojega časa pa se Sergej Vrišer spominja znamenitega vrvohodca Stroschneiderja: "Sprehajal se je po žici, razpeti med vogalno hišo v Poštni ulici in stavbo današnjega arhiva na Glavnem trgu. Ljudem je jemalo dih, ko je akrobat na žici sedel na stol in zaklical, naj mu prinesejo večerjo in vrček piva. Sčasoma se je občinstvo navadilo na te vratolomnosti. Najbolj so se vnemali otročaji, ki so se šli 'štrošnajderje' kar na domačem dvorišču, kjer so razpenjali vrvi za perilo in staknili pri padcih precej bunk."
Junija leta 1940 sta na Trgu svobode Mariborčane navduševala Daut Žudjeloviča iz Ulcinia in Pero Glišič iz Sremske Mitrovice. Predvsem slednji naj bi bil velik mojster, vešč različnih akrobatskih disciplin. Pod imenom Ali Bem Murat je bil znan širom po državi. Daut in Pero sta svoje znanje kazala na vrvi, okoli katere sta se vrtela z vratolomno hitrostjo, se večkrat pred padcem v zadnjem trenutku rešila tako, da sta se ujela s prsti na nogah, ob tem pa izvabljala krike strahu, olajšanja, predvsem pa navdušenja in tudi smeha.
Ko so Mariborčani tistega poletja leta 1940 z odprtimi usti zrli v zrak in nad svojimi glavami občudovali te vragolije, so verjetno za nekaj časa pozabili na vsakdanje tegobe in na vojno vihro, ki je takrat že divjala po Evropi in je naslednje leto potrkala tudi na mariborska vrata. "Saj se vsi približno tako lovimo vse življenje — ali ne? In tudi njemu in tebi in meni se je zgodilo že večkrat, da si strmoglavil, pa si se le še komaj ujel za življenje, kakor se ujame v zadnjem hipu vrvohodec za vrv. Sicer so to prav resne stvari, toda to človeško lovenje ravnotežja je pa le zanimivo in včasih celo veselo — tudi akrobatoma igrata pod vrvjo harmonika in kitara —, saj bi brez dobre volje, humorja in muzike človek že davno nekam strmoglavil s svoje vrvi, ki vodi od rojstva do smrti," zapiše 24. junija 1940 Večernik.
