... je septembra leta 1928 pisal Mariborski večernik Jutra in še: "Tako na primer je zadnja porota obravnavala slučaj sleparskega posojila s ponarejenimi podpisi porokov in listin — in obsojeni Trpin je v nepričakovano kratkem času našel posnemovalce." Celjski priložnostni trgovec Gabrič je s svojim tovarišem Debeljakom v Mariboru iskal način, kako priti do denarja. Kmalu sta se seznanila z upokojenim davčnim izterjevalcem Jankom Černetom, ki je iskalcema denarja priporočil nekega Perschkega, zaposlenega pri Ljudski blagajni. Ta 32-letni finančni čarovnik, ki je imel sicer končane le štiri razrede ljudske šole, je že organiziral razne poneverbe. Gabriču in Debeljaku je svetoval, naj se obrneta za posojilo na Hrvatsko štediono.
"Kako so se posvetovali in kdo je dal misel, je interna zadeva četvorice, zgodilo se je pa to, da so se ponaredili podpisi porokov: Jakoba in Marije Jurše in drugih dveh zakoncev - posestnikov Ivana in Terezije Marin. Ponarejene so bile tudi razne listine, prosilo se je pa za 50.000 Din posojila." Goljufijo bi tudi izpeljali, a se je v Hrvatski štedioni zglasil Ivan Marin, ki mu je od nekod prišlo na uho, da je postal neprostovoljni porok.
Z razkrinkanjem tega poskusa pa četverica ni obupala. V vsej svoji predrznosti je tokrat za kredit zaprosil Perschke, in sicer za kar 70.000 dinarjev, za poroka pa si je našel posestnico Marijo Pavlič s Pohorja. Ta seveda, podobno kot prej zakonca Marin, o tem ni imela niti najmanjšega pojma. Drzna četverica je našla žensko, ki bi v banki igrala pohorsko posestnico, in ji za podpis obljubila 500 dinarjev nagrade. "Kostimirali so jo že kot kmetico, imela je že ruto na glavi, a se je v zadnjem hipu premislila. Stvar se ji je zdela nevarna, in da se reši posledic, je povedala tudi, kako je bilo s podpisom." Četverico nesojenih "posojilojemalcev" so nemudoma aretirali, jih postavili pred sodišče in obsodili na zaporne kazni.
