"Janušu Golecu, lastniku, izdajatelju in uredniku Mariborčana, ki ga brezplačno dobivajo za volitve vsi mariborski občinski volilci, se mora vsekakor brez strankarskih predsodkov priznati, da je tako izvrsten humorist in satirik, da mu je težko najti para vsaj na mariborski obli. Skoro prekruto satiričen je, ker se tako neusmiljeno norčuje iz klerikalne gospode na magistratu in tudi iz klerikalnih volilcev. Vse, kar je prav, ali toliko prozornega norčevanja iz lastnih kruhodajalcev, kakor v Mariborčanu, pa gotovo še ni čulo človeško uho. Cave, cave - amice!"
Po supervolilnem letu, ki je za nami, bi lahko ta zapis nastal tudi letos ali kadarkoli, ko so na vrsti volitve in nas preplavijo propagandni letaki in brezplačniki, a zgornji stavki so bili zapisani v Mariborskem večerniku Jutra pred skoraj sto leti, točneje decembra leta 1927. V Mariborčanu - listu za občinsko politiko, so neusmiljeno tolkli predvsem proti socialistom, saj je šlo za časopis Slovenske ljudske stranke, ki je preferiral nosilca njihove liste in takratnega aktualnega župana Josipa Leskovarja.
"Z zavezanimi očmi hodijo te dni po Mariboru socialisti in samostojni demokrati. Zakaj neki! Da ne vidijo novih stanovanjskih hiš, da ne vidijo novourejenih in tlakovanih ulic, da si pri lepo razsvetljenih ulicah ne pokvarijo vida in da se izognejo mestnim avtomobilom, ki vzdržujejo promet. Le ako z zavezanimi očmi tavajo po ulicah, lahko potem kričijo po shodih in v Volksstimci ter Večerniku in Jutru, da klerikalci zadnja tri leta niso prav nič storili za napredek Maribora!" Seveda ni šlo brez strašenja volivcev pred tem, kaj so storili socialisti v drugih mestih: "Dunajska socialistična občina je postavila zadnja leta velike stanovanjske kasarne, ki so tako slabo zidane, da se že zdaj podirajo. In v teh kasarnah morajo plačevati stranke že zdaj 3000- do 4000-kratno predvojno najemnino."
Izšle so zgolj tri številke Mariborčana, zadnja 13. decembra 1927, novi župan mesta pa je leta 1928 postal dr. Alojzij Juvan, tudi član Slovenske ljudske stranke, katere nosilec je bil sicer Josip Leskovar. Takrat so župane volili mestni svetniki in za prvega v mestu izvolili nekoga iz svoje sredine.
