
Do požara leta 1362 je bila prvotna mestna hiša oziroma posvetovalnica meščanov na današnji Koroški cesti 6, nato pa so jo preselili na današnji prostor na Glavnem trgu 4. Po še enem požaru, leta 1513, so mestne oblasti sklenile odkupiti pogorišče kaplanije beneficije svete Magdalene in Marte in na njenem mestu je do leta 1515 nastala poznogotska mestna hiša s posvetovalnico. Pravzaprav je rotovž (iz nemškega Rathaus - mestna hiša) nastajal postopoma iz dveh na Glavni trg obrnjenih hiš. Med seboj sta bili ločeni z dvoriščnim prehodom v širini njegove sedanje veže, tako da leta 1515 govorimo le o izgradnji vzhodne polovice današnje stavbe.

Postavljena zgradba pa kmalu ni več zadoščala potrebam mestnih oblasti, zato so jo med letoma 1563 in 1565 pod vodstvom italijanskega arhitekta Pietra Antonia de Pigrata povečali in združili s sosednjo zahodno hišo, nastalo v prvi polovici 15. stoletja. Med obsežnimi deli so obe hiši z vzidavo skupne veže združili v eno, nad vežnim portalom pa postavili balkon z mestnim grbom in letnico 1565.
Pri združevanju vzhodnega in zahodnega dela so morali obe hišni polovici višinsko izravnati in prezidati njuni kleti. Poenotili so notranjost ter združeni hiši prekrili z enovito fasado in streho, ki so ji dodali dva okenska nastavka in stolpič. Tudi o stolpiču obstaja mestna legenda. Stavbenik naj bi ga bil nekoliko zamaknil, ker ni prejel dogovorjenega plačila. A če pogledamo stavbo rotovža, vidimo, da je stolp na sredini strehe in da je nesimetrična stavba sama.