Marsikje so jih imenovali izvoščki, danes pa bi jim lahko rekli tudi prvi taksiji. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pravi, da je izvošček nekdo, ki "se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo", a so bili izvoščki vendarle več kot pravi ta suhoparna definicija. Bili so del mestnega utripa, nepogrešljiv del ulic in trgov, mestnih vedut, bili so del mestnega tkiva in duše mesta in marsikaterega izvoščka so ljudje poznali po imenu. V Mariboru je mednje nedvomno sodil Jernej Dernovšek, sicer rojen v Veliki Pirešici pri Celju. Leta 1930 jih je štel že 72, svoj poklic pa je opravljal kar pol stoletja. Prvih osem let je bil pomožni voznik, ostalih dvainštirideset let pa je kočijo upravljal sam.
S svojimi konjički je prevozil že vso Kranjsko in Štajersko, potnike je vozil tudi v Bolzanu, Meranu, Celovcu, Beljaku in še marsikje. V tem času je po svojih zapiskih, ki jih je skrbno vodil od začetka svoje kariere, prevozil več kot 500.000 kilometrov oziroma več kot dvanajstkrat okoli Zemlje. Kjerkoli je opravljal svoje delo, povsod se je ponosno predstavljal za Slovenca, seveda pa se še spomni "dobrih starih časov", ko po cestah še ni vozilo toliko avtomobilov in drugih "motovil", kot je vsem modernim udeležencem mestnega prometa rekel sam. Prav napredek in razvoj mestnega prometa sta zdesetkala število mestnih izvoščkov, a sam se novim časom kljub visoki starosti še ni mislil kaj kmalu umakniti. "Čeprav leze že v osmi križ, je še čil in zdrav ter zatrjuje, da bo, ne plašeč se avtomobilov, motornih čolnov, aeroplanov in drugih "motovil", še tako dolgo vozil, dokler ga nebeški voznik sveti Elija ne pozove k — sebi," je 25. junija 1930 o najstarejšem mariborskem izvoščku zapisal Mariborski večernik Jutra.
