Pri petdesetletni Alojziji Trofenik je že dalj časa stanoval triintridesetletni ključavničarski pomočnik Mirko Škof. Imela sta skupno gospodinjstvo, kar je seveda Škofu prineslo tudi določene (materialne) obveznosti, ki pa jih za časa bivanja pri Trofenikovi nihče od njiju ni jemal pretirano resno. Po določenem času pa si je poiskal mlajšo zaročenko in se od Alojzije odselil. Še do nedavnega članica skupnega gospodinjstva seveda s tem ni bila niti najmanj zadovoljna, če se izrazimo milo. Tožila je Škofa za plačilo triletne najemnine in sodišče je njeni zahtevi ugodilo, a se Škof za sodbo ni zmenil in dolga ni nameraval poravnati.
"Zato je Trofenikova včeraj dopoldne pobrala iz omare v njegovem novem stanovanju njegovo obleko, perilo in kitaro. Ko se je Škof vrnil in našel omaro prazno, je popoldne šel k Trofenikovi in zahteval svoje stvari nazaj. Prišlo je med njima do prepira, tekom katerega je Trofenikova besna skočila Škofu v lase. Škof se je seveda branil in nastal je med njima kratek petminutni boj," dan kasneje zapišejo v Mariborskem večerniku Jutra.
Škof je med prepirom Trofenikovo vrgel ob posteljo, in ko se je ta ponovno zakadila vanj, jo je še dvakrat pahnil od sebe. Drugič je padla in nesrečno z glavo udarila ob rob stola, da je nezavestna in, kot se je izkazalo kasneje, z močnimi notranjimi krvavitvami obležala na tleh. Škof je nemudoma poklical reševalno vozilo, ki je nesrečnico odpremilo v bolnico, kjer pa je po dobrih desetih minutah umrla.
"Mirko Škof se je kmalu po izvršenem prevozu Trofenikove podal v bolnico, da se informira o stanju svoje nekdanje gospodinje. Čim je izvedel, da je imenovana podlegla svojim poškodbam, se je nemudoma javil oblasti, kjer je natančno obrazložil cel potek tragičnega ljubezensko-materialnega prepira. Policija ga je izročila sodišču."
