Vojna je kmalu dosegla tudi Maribor. Sedmega aprila je jugoslovanska vojska pri umiku iz mesta porušila mostove čez reko Dravo, že naslednji dan, 8. aprila, ob deveti uri zjutraj pa so v mesto vkorakali Nemci. Za razliko od Mariborskega večernika Jutra, ki je prenehal izhajati, so bili naslovi v nemškem Marburger Zeitung povsem drugačni. Že na prvi pogled. Devetega aprila je prvič po dobrih 13 letih izšel s starim nemškim imenom.
Zasedba Spodnje Štajerske in mesta Maribor je bila temeljito načrtovana. Že pred okupacijo so bili pripravljeni seznami ljudi, za katere so Nemci smatrali, da bi lahko bili ovira pri ponemčevanju. Prve aretacije so se zgodile že 11. aprila. Močna nemška manjšina je zasedbo naših krajev zvečine sprejela z odprtimi rokami.
Štirinajstega aprila je v mesto prišel štajerski dr. Sigfried Uiberreither in kot šef civilne uprave prevzel oblast v pokrajini. Isti dan je začel delo politični komisar SA standartenführer Fritz Knaus, posle je prevzel tudi SS standartenführer Otto Lurker, komandant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem. Takoj naslednji dan je prišlo do prvih množičnih aretacij, v meljski vojašnici so za aretirane uredili sprejemno taborišče, 18. aprila je prispel v mesto Heinrich Himmler in izdal "smernice za izselitev tujerodnih elementov z območja Spodnje Štajerske". Blitzkrieg kot iz nemških učbenikov, Maribor je ponovno postal Marburg a.d. Drau, a za slovenske prebivalce mesta se je mora šele začela - 26. aprila, ko je mesto obiskal Adolf Hitler.
