Nedavni sestanek Borisa Krabonje iz društva Up-ornik na mariborski občini je bil prvi v nizu, ki jih namerava imeti mariborska podžupanja Alenka Iskra z društvi in drugimi nevladnimi organizacijami, ki v Mariboru delujejo na področju sociale in humanitarnosti.
"Velikokrat si postavljamo vprašanja, kako odgovoriti na socialne stiske ljudi v mestu, ki jih formalni sistem, torej center za socialno delo, občinski programi za enkratne denarne pomoči in drugo, zaobide," pravi Iskra in doda, da lahko "občina dodeljuje sredstva samo preko razpisov. Zato smo na mestni občini pristopili k zbiranju donatorskih sredstev preko našega proračunskega sklada, na drugi strani pa je pomembno tudi sodelovanje z nevladnimi in društvenimi organizacijami v mestu, kar je praksa tudi drugod po svetu." Podžupanja poudarja, da so nevladne organizacije "potrebne in potrebujejo zahvalo, ne pa da se jih v javnosti okarakterizira kot delomrzneže. To je totalna deviacija od tega, kar humanitarci počnejo. Brez nevladnih organizacij bi bila socialna stiska gotovo še večja."
Kako lahko pomagajo še bolj
Na občini želijo na sestankih z nevladniki in društvi dobiti informacije s terena in tudi videti, koliko "morda s prerazporeditvami sredstev še bolj ciljano pomagati v finančnem in siceršnjem podpornem smislu, da ljudje izvedo, kje in kdo jim lahko pomaga, kadar so pomoči potrebni". Iskra se namerava srečati z vsaj desetimi društvi in nevladnimi organizacijami. Naslednji sestanek je že dogovorjen, in sicer z Ninno Kozorog iz društva Humanitarček, nato bodo sledili nadaljnji. Vrata so odprta tudi drugim prijaviteljem na razpise in društvom, ki delajo na področju sociale in humanitarnosti - če bi želeli imeti razgovor, se lahko nanj prijavijo.
Je torej cilj razgovorov odkriti glavne skupine pomoči potrebnih in glavne izvajalce pomoči? "Deloma gotovo. Vendar to nikakor ne pomeni, da pa bodo manjša društva, ki v okviru skromnejših sredstev, ki jih potrebujejo in jih temu primerno malo dobijo, izpadla. Cilj je dvigniti učinkovitost za to namenjenih sredstev v našem mestu in upam, da nam bo skupaj uspelo. Ne nazadnje tudi prijavitelji včasih potrebujejo več informacij, kot jih prejmejo na razpisu, in ti pogovori so namenjeni tudi temu, da dobijo nekaj informacij tako od vodstva občine kot strokovnih služb," odgovarja mariborska podžupanja.
Občinski sklad bo namenjen mladim
Kako pa je z novim občinskim proračunskim skladom, težkim dobrih 40 tisoč evrov? Denar iz občinskega sklada bodo letos namenili ranljivim mladim - razpis je že bil objavljen, nanj se je prijavilo sedem izvajalcev, zaključen bo predvidoma septembra.
Zakaj za mladino? "Na podlagi sodelovanja različnih humanitarnih in drugih organizacij v mestu, ki se ukvarjajo z različnimi pomočmi socialno ranljivih skupin, od otrok do starejših, je delovna skupina ugotovila, da so bili iz sredstev, ki jih je namenjala država po covidu za najšibkejše, morda najbolj ranljivi mladi od dvanajst do petnajst, šestnajst let, ki so bili velikokrat prepuščeni samim sebi," pojasni Alenka Iskra.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
