Jasmina Cehnar
Na Rdečem bregu v Občini Lovrenc na Pohorju se je danes zarana odvil sila nenavaden prizor. Kakih 150 otrok, dijakov, učiteljev, staršev, strokovnih delavcev in funkcionarjev je z orodjem v koloni marširalo skozi blatni gozd. Ljubitelji narave, brez skrbi, padlo ni niti eno drevo, nasprotno, zaradi neobičajne intervencije bo zraslo kar 2000 novih smrek in macesnov. In to ni bilo edino od naravnih ujm opustošeno območje, ki je včeraj dobilo nove sadike. Še 8000 so jih namreč posadili na štirih drugih lokacijah po Sloveniji v okviru akcije Pomladimo gozdove, ki jo je organizirala družba Slovenki državni gozdovi.
Ujme prizadele 65 odstotkov naših gozdov
Z akcijo, ki je letos potekala že drugič, udeležilo pa se je je skupno skoraj 700 prostovoljcev, želijo osveščati o pomenu ohranjanja gozdov in narave ter obnoviti v naravnih ujmah poškodovane gozdove. Škoda, ki so jo žledolom, dva vetroloma in podlubniki povzročali v zadnjih petih letih, je bila resnično ogromna - prizadetih je bilo okoli 65 odstotkov slovenskih gozdov oziroma 16 milijonov kubičnih metrov dreves. Za 95 odstotkov tega razdejanja bo sicer poskrbela narava sama, nekatere ogolele površine pa potrebujejo človeško pomoč.
Ta je danes prišla v podobi dijakov Biotehniške šole Maribor, učencev OŠ Lovrenc na Pohorju, učiteljev in dijakov iz Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, dijakov iz Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, posameznih družin in predstavnikov podjetij. Med njimi je bila tudi Tina: "Izkopati morava luknjo, not posaditi sadiko, ki jo morava na koncu še malo pocukati, kot preizkus, da je dobro posajena. In stati mora pokončno ter dva metra od druge sadike," se je strokovnim navodilom do pikice natančno trudila slediti učenka Osnovne šole Lovrenc na Pohorju, ki je sadila v tandemu s svojo teto, Marijo Osvald Novak, sicer tudi ravnateljico omenjene šole. "Eko šola smo že več kot deset let in jasno, da smo se odzvali vabilu," je pojasnila udeležbo svojih učencev.
Če gre za naravo, ni nič težko
Dijakoma Biotehniške šole Maribor se je udeležba zdela samoumevna. "Kaj bi pa naj drugega delala doma ob tem času? Spala? Ob šestih ni bilo tako težko vstati za naravo," je bila zagreta Zala Ana Volk. "Že tako imamo onesnažen zrak, zato naj bo okoli nas čim več gozdov. Žal pa je odnos ljudi do gozdov slab, saj jih preveč tja še vedno ometava smeti, v zadnjem času pa je tudi vedno več motoristov, ki uničujejo podrast," pa se je hudoval njen kolega Luka Kovačič.
Dobremu namenu so se pridružili tudi številni funkcionarji, med njimi ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Pozdravila je medgeneracijsko akcijo, ki je združila različne institucije, nato pa se tudi sama lotila dela. "Prav je, da gozdove pomladimo, jih znova zasadimo in da v javnost damo sporočilo, da je potrebno z veliko mero občutljivosti gozdove spoštovati in z njimi pravilno ravnati," je povedala in poudarila, da ministrstvo izvaja številne ukrepe, namenjene obnovi slovenskih gozdov.
Pri nas smo vedno stavili na naravo
Splošno gledano so naši gozdovi v dobrem stanju, saj z njimi že 70 let ravnamo na sonaraven način, pa je pojasnil Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove: "Pri nas smo vedno stavili na naravo, ki je bila postavljena pred maksimiranje proizvodnje, zato imamo veliko drevesnih vrst. Kjer se je delalo v smeri monokultur, imajo izjemne probleme, kadar klimatske spremembe ali škodljivci prizadenejo nosilno drevesno vrsto."
Na strmem terenu se dela ni branil niti direktor Zavoda za varstvo narave, Teo Hrvoje Oršanič, ki je pripovedoval, da smo lahko veseli, da imamo več kot 60 odstotkov države "pod gozdom", ki ni le zelena nafta slovenskega gospodarstva, ampak eden najpomembnejših ekosistemov. "Takšna pokritost je plus, dobra dota za prihodnost, saj gozdovi blažijo podnebne spremembe, ohranjajo biotsko raznovrstnost, skrbijo za zaloge pitne vode in nenazadnje nudijo hrano. Nimam dovolj besed, da poudarim, kako pomembni so za ohranjanje življenja na planetu."
