Če rastlinam že na začetku zagotovimo dobre pogoje, lahko bistveno zmanjšamo pojav bolezni in si zagotovimo zdrave, čvrste in kakovostne plodove skozi celotno sezono.
1. Priprava tal in sajenje
Temelj uspešne pridelave paradižnika se začne že pri izbiri in pripravi rastišča. Rastline najbolje uspevajo v rahlih, zračnih in dobro odcednih tleh, ki so bogata s humusom ter vsebujejo aktivno mikrobiološko življenje. Takšna tla omogočajo dober razvoj korenin, kar neposredno vpliva na vitalnost in kasnejšo odpornost rastlin.
Pred sajenjem je priporočljivo tla obogatiti s kompostom ali organskimi gnojili, saj s tem izboljšamo njihovo strukturo in povečamo dostopnost hranil za rastline. Ključen preventivni ukrep je tudi kolobarjenje, saj stalno sajenje paradižnika na isti površini veča možnost za pojav določenih škodljivcev in bolezni.
Paradižnik vedno sadimo na sončno, toplo in zračno lego, kjer ima dovolj prostora za razvoj.
Pred presajanjem je priporočljivo sadike postopno utrditi, da se lažje prilagodijo zunanjim razmeram in po sajenju ne doživijo prevelikega stresa.
2. Prezračevanje in vlaga
Eden ključnih dejavnikov pri preprečevanju bolezni je dobro kroženje zraka med rastlinami. To dosežemo s pravilno sadilno razdaljo, saj pregosta zasaditev ovira kroženje zraka in povzroča zadrževanje vlage med rastlinami. Posledično se listi po dežju ali zalivanju počasneje sušijo, kar ustvarja ugodne razmere za razvoj bolezni in dodatno povečuje tveganje za pojav glivičnih ter bakterijskih okužb. Zato je pomembno, da med rastlinami ohranjamo dovolj razdalje ter redno odstranjujemo spodnje, poškodovane ali obolele liste. S tem zmanjšamo vire okužb in izboljšamo prezračevanje nasada.
Pomembno vlogo ima tudi pravilno zalivanje.
Vodo je treba usmerjati v območje korenin, saj mokrenje nadzemnih delov rastline ustvarja pogoje, ki so ugodni za razvoj bolezni. Poleg tega je priporočljivo ohranjati enakomerno vlažnost tal, saj večja nihanja v preskrbi z vodo rastline dodatno obremenjujejo, kar se odraža v slabši odpornosti in večji občutljivosti za okužbe.
3. Krepitev rastlin
Poleg osnovnih ukrepov ima v sodobni pridelavi paradižnika vse pomembnejšo vlogo krepitev naravne odpornosti rastlin. Cilj ni zgolj preprečevanje bolezni, temveč oblikovanje močnih in vitalnih rastlin, ki se lažje prilagajajo stresnim razmeram ter ohranjajo stabilno rast skozi celotno sezono.
Pri tem imajo pomembno vlogo biostimulanti, ki ne delujejo kot klasična gnojila, temveč spodbujajo naravne procese v rastlini. Med njimi je tudi Rasti Fyto-6, ki pospešuje razvoj koreninskega sistema in izboljšuje sposobnost rastlin za sprejem vode ter hranil iz tal. Tako rastline postanejo bolj stabilne, enakomerneje rastejo in lažje prenašajo stres, kot so suša, presajanje ali temperaturna nihanja. Posledično razvijejo tudi močnejši naravni obrambni sistem in so manj občutljive na bolezni. Pomemben del celostne preventive predstavlja tudi baker, ki se uporablja kot preventivna zaščita rastlin. Sistemični bakrovi pripravki, kot je Rasti Baker, delujejo z zaviranjem razvoja glivičnih in bakterijskih okužb še preden se te razširijo. Zato je posebej uporaben v obdobjih, ko so razmere za razvoj bolezni ugodne.
Najboljše rezultate dosežemo s kombinacijo obeh izdelkov, saj se njuno delovanje dopolnjuje – biostimulant krepi rastlino od znotraj in spodbuja njen razvoj, baker pa deluje kot preventivna zaščita in zmanjšuje pritisk bolezni.
