Zavrate so razglašene za prvo 100-odstotno energetsko samooskrbno vas v Sloveniji in kot take nekakšen poligon za preizkušanje vzdržnosti modela samooskrbne skupnosti, ki za pridobivanje elektrike uporablja obnovljive vire energije (OVE). Zamisel o vzpostavitvi samooskrbne OVE-skupnosti je nastala pred nekaj meseci, je ob predstavitvi povedal Matej Trošt, tehnični vodja projekta iz podjetja SONCE energija, ki je prevzelo izvedbo del. "Najprej je bilo treba k ideji pritegniti domačine. Bili so pripravljeni sodelovati, zato smo se lotili pridobivanja soglasja in urejanja dokumentacije. Nato smo poiskali primerno streho, na katero bi lahko namestili fotovoltaične module. Skupaj z že prej obstoječo sončno elektrarno imamo zdaj napravo z vršno močjo 50 KW, ki zadošča potrebam vseh šestih kmetij v vasi," je razložil Trošt. Tisti porabniki, ki na svojih strehah nimajo prostora za postavitev fotovoltaičnih modulov, imajo v najemu module v eni od obeh nameščenih naprav. Del samooskrbne sončne elektrarne je tudi baterija, ki bo zagotavljala oskrbo z električno energijo v času, ko sonce ne bo sijalo, in pomenila varovalo ob morebitnem izpadu omrežja. 24. avgusta so elektrarno priklopili na distribucijsko omrežje.
Tudi na kozolcu
Za postavitev sončne elektrarne je na podeželju mogoče izkoristiti marsikatero površino, da je le obrnjena v pravo smer, torej proti jugu - tudi usmeritev nekoliko proti jugovzhodu ali jugozahodu je še primerna -, in ima ustrezen naklon. V poštev pridejo stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, v Zavratah so denimo fotovoltaične module montirali tudi na kozolec. Peter Zajec, ki je skupnosti ponudil v uporabo streho svojega hleva, pravi, da je že nekaj let razmišljal o postavitvi sončne elektrarne. Tako se mu ni bilo težko odločiti, ko je dobil pravo ponudbo. "Sonca je v naših krajih dovolj," pravi Zajec. "Najbolj zadovoljen pa sem, da se nekaj dela, da se vas razvija in napreduje."
Proizvodnja energije večja od porabe
Ponudbo, naj da streho hleva v najem za postavitev sončne elektrarne, je Peter Zajec dobil od dolgoletnega prijatelja in sovaščana Gregorja Novaka, solastnika skupine SONCE. Tako je skupina SONCE dejansko lastnica elektrarne, vaščani pa imajo v najemu ustrezno število modulov za svoje potrebe. "S tem modelom smo izkoristili možnosti, ki jih ponuja novi zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije," pojasnjuje Gregor Novak odločitev za inovativen poslovni model, s katerim so 50.000 evrov vredno investicijo postavili tudi v ustrezen pravni okvir. "Najemnikom modulov se bodo stroški električne energije znižali za deset do petnajst odstotkov, tisti, ki imajo naprave nameščene na svojih strehah, pa ne bodo plačevali ničesar. Uredba namreč omogoča, da uporabniki ne plačajo več omrežnine, samo še priklop na omrežje in najemnino za module," razlaga sogovornik. Meritev porabe bo opravljena enkrat letno, elektrarna bo po Novakovih besedah proizvedla 55 MWh električne energije, v prihodnosti pa pričakujejo povečanje porabe, vendar je rezerve po Novakovem mnenju dovolj. Meni celo, da bodo že prihodnje leto v Zavratah proizvedli trikrat več energije, kot je bodo potrebovali.
Kmetije, ki proizvajajo hrano in energijo
Za način življenja na podeželju sicer samooskrbnost ni nič novega, je poudaril Gregor Novak, kmetje so vedno živeli z naravo, saj so pridelovali hrano zase in še za mesto. "Tehnološki razvoj jim omogoča, da danes poleg hrane lahko pridelajo tudi energijo," dodaja sogovornik. Po njegovem mnenju samooskrbna OVE-skupnost na tri načine prispeva k trajnostnemu razvoju, za katerega si prizadevamo tako v Sloveniji kot v vsej Evropi: z uporabo obnovljivih virov energije za proizvodnjo elektrike naredimo nekaj dobrega za naravo, s tem pa tudi za človeka, ne le danes, temveč tudi v prihodnosti; uporaba OVE ima poleg tega takojšnji finančni učinek, vsak prihranjeni evro pa po sogovornikovem mnenju na podeželju še bolj cenijo kot drugod; tretji vidik je prav tako povezan z denarjem: cena elektrike se bo po Novakovih besedah postopoma zviševala po vsem svetu, razen v OVE-skupnosti, kjer lahko cena ostane enaka.
Veliki cilji do leta 2030
Glede na to, da moramo v Evropski uniji skladno s sprejetimi zavezami do leta 2030 za 55 odstotkov znižati količino izpustov toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, bo za ponudnike sončnih elektrarn še veliko dela. Primož Tručl, predsednik Združenja slovenske fotovoltaike, pravi, da moramo do leta 2030 v Sloveniji postaviti štiri- do petkrat toliko kapacitet, kot jih imamo zdaj. Zato bodo zgledu Zavrat sledili novi tovrstni projekti. "Slovenija ima ogromen potencial glede samooskrbnih skupnosti, zato je naš cilj, da bomo v naslednjih desetih letih vse strehe v vaseh in mestih pokrili s sončnimi elektrarnami in jim tako zagotovili samooskrbnost," je sklenil Gregor Novak.
