
Pred setvijo se doma začne brskanje in pregledovanje semen, ki so nam ostala od prejšnje sezone. Ta naj bodo vselej spravljena v originalnih vrečkah in zaprta v suhi, plastični posodi, postavljeni v temen, hladen in zračen prostor.
Rez robide in maline
“Ko je temperatura v februarju nad lediščem in vreme suho, se lotimo rezi trte, kivija, malin, robid, ribeza in drugih jagodičastih rastlin,” svetuje Primož Brezovec iz Zelenega sveta. “Pri malinah ločimo rez enkrat rodnih sort in dvakrat rodnih sort. Pri enkrat rodnih sortah pustimo primerno število lanskih poganjkov. Dvakrat rodne sorte malin lahko februarja porežemo temeljito, do zemlje ali celo nekoliko v zemljo. Tako bodo dvakrat rodne sorte poleti rodile na istoletnih poganjkih. Februarja se lotimo tudi rezi drugih jagodičastih sadnih rastlin,” še poudari strokovnjak iz Zelenega sveta. Kaj pa robide? “Iz grmov robid izrežite suhe, šibke, polegle in poškodovane poganjke. Šibki poganjki so ožji od enega centimetra. V enem grmu pustite samo tri do pet poganjkov za rodnost v tekočem letu. Rodni so poganjki prejšnjega leta. V grmu puščajte močne zelene poganjke. Glavne poganjke, ki jih pustite rasti, prikrajšajte na primerno višino - do 2,5 metra. Stranske vejice na glavnem poganjku prikrajšajte na tri do pet brstov. S puščanjem predolgih poganjkov se bo rastlina izčrpavala s preobilnim pridelkom. Poganjke, ki so rodili prejšnje leto, porežite do tal, da spodbudite novo rast iz podzemnih brstov. Pri izrezovanju poganjkov nikoli ne puščajte štrcljev, iz katerih bi se razvila množica šibkih poganjkov. Odrezane poganjke vselej odstranite iz vrta ali nasada, da zmanjšate morebitno prisotnost škodljivcev in patogenih gliv,” pojasnjuje Brezovec.
Test kalivosti semen
Staro seme, ki ga dalj časa hranimo, ima dvomljivo kalivost. Zato je dobro pred prvo setvijo narediti kalilni preskus, ki ga izvedemo tako, da na krožnik ali pladenj razprostremo papirnato kuhinjsko brisačo in jo prepojimo z vodo. Nanjo razporedimo semena – manjših razporedimo približno sto, večjih, med katere štejejo fižol, grah in koruza, pa 50. Pokrijemo s kosom mokre papirnate brisače in postavimo na okensko polico. Papir mora biti vseskozi vlažen. Temperatura v prostoru naj bo najmanj 18 stopinj Celzija. V dveh do treh tednih preverimo kalivost. Če je ta manj kot 40-odstotna, je setev skoraj nesmiselna. Lahko pa semena kljub vsemu uporabimo in sejemo bolj na gosto.

Na splošno velja, da zelišča, pastinak, črni koren in številne enoletne cvetlice izgubijo kalivost navadno že po dveh letih. Seme peteršilja, korenčka in čebule bo lepo klilo tudi po dveh do treh letih. Solate, radič, paradižnik, paprika, bučke, melone, fižol, grah, blitva in špinača bodo ohranili kalivost do štiri leta, še dlje pa rdeča pesa, sladka koruza, zelje, ohrovt, redkev in redkvica. Za motovilec velja, da bolje kot sveže seme kali dve leti staro.
Setev za domače sadike
V rastlinjakih in na svetlih okenskih policah brez neposrednega sonca lahko od sredine februarja sejemo zgodnjo zelenjavo: v zabojčke, napolnjene s substratom za sejančke, sredi februarja posejemo zgodnje solate, kolerabico, redkvico. V rastlinjaku lahko proti koncu februarja sejemo krebuljico in peteršilj. V februarju že sejemo semena za vzgojo sadik. V začetku meseca sejemo solato, če bo vreme primerno, jo lahko v začetku marca že presadimo v vrt. "Solato po navadi sejemo v mesečnih presledkih, da si zagotovimo celoletno samooskrbo z domačimi sadikami. To priljubljeno vrtnino lahko sejete tudi v tople grede in v neogrevane rastlinjake, saj je v njih že dovolj toplo. Setev solate na prosto bomo pričeli takrat, ko se tla ogrejejo na 5 °C," razlaga Davor Špehar iz Zelenega sveta. Če želimo v marcu na vrt saditi zgodnje zelje, cvetačo in brokoli, opravimo setev že v začetku februarja. V začetku februarja lahko sejemo tudi por, zeleno in čebulo iz semena, ki ju bomo lahko na vrt sadili v marcu kar iz sadik. Papriko za sadike lahko sejemo že ob koncu februarja in kakšnih deset dni kasneje tudi paradižnik. Dokler seme ne vzklije, ga v setvenici ali kultipaku postavimo kar na stiropor, položen direktno na radiator. Paradižnik in paprika potrebujeta za vznik 25 °C, po vzniku ju premaknete na okensko polico nad radiatorjem, pod njo pa naj bo stiropor, da sadikam ne bo premrzlo. S temperaturo ne bodo imele težav kapusnice in solata, saj te vrtnine dobro kalijo pri nižjih temperaturah, še razkrije sogovornik iz Zelenega sveta.
Prebujanje v topli gredi
Če bo vreme ugodno, bodo od srede februarja aktualne tudi tople grede. Da bi spodbudili segrevanje prsti v topli gredi, je priporočljivo na tla nasuti 30 centimetrov hlevskega ali konjskega gnoja, na vrh pa dodati vrtno zemljo. Ko takšno gredico pokrijemo s steklom ali folijo, se začne gnoj razkrajati, kar spodbudi segrevanje prsti. Preden vanjo začnemo sejati semena, zemljo v toplih gredah prekopljemo, prsti primešamo presejan zrel kompost in ob lepem dnevu zasejemo redkvice, korenček, zgodnje solate in kolerabice. Mlade rastline morajo biti ob hladnih nočeh zaščitene - pod steklom jih pokrijmo z vrtno pokrivalko. Ob hujšem mrazu na steklo položimo še karton in mehurčasto folijo.

Oskrba sadnega drevja
S sadnega drevja odstranimo lepilne trakove, na katere so se čez zimo ulovili škodljivci, in jih sežgemo. Preverimo, ali je na deblu ostalo kaj jajčec škodljivcev, in jih odstranimo z mehko krtačo. Ko se otopli, se na jablanah lahko pojavijo jabolčni cvetožerji, zato okoli debel privežimo valovito lepenko in zgodaj zjutraj preverimo, ali so se cvetožerji skrili v rebra lepenke. Takšno lepenko sproti odstranjujemo in sežgemo.
Osnove rezi jablane in hruške
S prikrajševanjem sadik spodbudimo razraščanje prvih ogrodnih vej, ki bodo že v drugem letu lahko obrodile plodove, razlaga Primož Brezovec iz Zelenega sveta. Kako se lotiti rezi jablan in hrušk? “Jeseni posajeno sadiko brez predčasnih poganjkov prikrajšamo na primerno višino. Jablane, cepljene na šibkih podlagah, na primer M9, krajšamo na višini 70 cm od tal, pri vzgoji v špalir pa 50 cm.
Jablane in hruške, cepljene na srednje bujnih podlagah, kot je MM 106, in pri hruškah s podlago kutine prikrajšamo na 80 do 90 cm. Pri sadikah s predčasnimi poganjki porežemo vse poganjke do tam, kjer določimo višino debla. Poganjke, ki nam bodo služili kot prve ogrodne veje, pa prikrajšamo in upognemo s privezovanjem v vodoravni položaj, da se bodo obraščali. Približno 40 cm nad prvimi poganjki prikrajšamo vrh na primeren brst, ki bo nadaljeval rast. V obeh primerih nadaljujemo zgodbo vsako leto do formiranja drevesa v polni rodnosti,” svetuje Brezovec. Prav tako našteje tehnike rezi, ki jih izvajamo pri sadnem drevju.
Spodrezovanje
Če veja raste preveč pripognjeno, jo prikrajšamo na bolj pokončen poganjek, ki ga nato privežemo v vodoravni položaj.
Izrezovanje bohotivk
Izrazito pokončni poganjki, ki jim rečemo bohotivke ali vodni poganjki, pogovorno pa divjaki, nosijo le vegetativne brste, ki so porabniki hrane in senčijo krošnjo. Izrežemo jih gladko pri osnovi in ne puščamo čepov. Ne krajšamo, saj s tem le spodbujamo novo pokončno metlasto razrast.
Rez na čep
Na čep režemo takrat, ko želimo spodbuditi novo, mlado rast. Takšno rez pogosto uporabljamo pri breskvi, aktinidiji, vinski trti.
Zarezovanje
Če nam na določenem delu krošnje ali provodnika manjka nova veja, moramo spomladi zarezati z žagico tik nad spečim brstom. Zarežemo le 1 do 3 cm širine in dolžine. Če želimo rodni brst, pa to storimo konec julija pod spečim brstom. Ukrep velja samo za pečkarje, torej jablane in hruške. Koščičarji bodo radi smolili, če jih bomo zarezovali.
Preden se po drevesih in trti začnejo pretakati drevesni sokovi, je treba obrezati drevesa pečkatega sadja, torej jablane in hruške, prav tako je februarja čas za rez vinske trte. Obrezujemo, ko se temperature povzpnejo nekaj stopinj nad ničlo. Če zimsko rez opravimo februarja, s tem spodbudimo rast drevesa. Če se drevo samo po sebi dovolj močno razrašča, je bolje opraviti rez marca, da upočasnimo rast. Občutljive sorte jablan je priporočljivo obrezovati proti koncu februarja ali v začetku marca. Rez breskev, marelic, češenj in višenj bo na vrsti šele v marcu. Dokler so drevesa še brez listov, presajamo sadno in drugo listopadno drevje ter grmovnice. Tla morajo biti odmrznjena in odcejena. Ob sajenju jagodičja vrtni zemlji dodamo kompost in gnojila za jagodičje. Pomembna je dobra založenost tal s kalijem, fosforjem in organsko snovjo. Dodatek komposta je nujen, če so tla siromašna z organsko snovjo.
Sajenje sadnega drevja
Kdor ugotavlja, da ima na vrtu še kaj prostora za jagodičevje, lahko v februarju, ko ne bo mraza in ko bodo tla dovolj suha, posadi robide, ribez, kosmuljo, maline. Posajene rastline zaščitimo z organsko zastirko.
Redčenje okrasnih grmovnic
Cvetoče okrasne grmovnice je treba vsake tri do štiri leta prezračiti: stare in grčave veje odrežemo neposredno nad tlemi, odstranimo tudi zelo tanke in slabotne poganjke. Konec februarja režemo grmovnice, ki so cvetele pozimi. Marca režemo zgolj grmovnice, ki cvetijo na začetku poletja in jeseni, medtem ko spomladi cvetoče okrasne grme obrezujemo šele po odcvetu. Zimskega obrezovanja se lotimo ob dnevih, ko ni mraza.
Presajanje posodovk in lončnic
Nekatere posodovke februarja po malem že ženejo poganjke, zlasti če so spravljene v topel in svetel prostor. Takšni poganjki so običajno precej šibki in izdolženi, zato bo najbolje, da jih porežemo, ker bodo kasneje pognali lepši in močnejši. Prezimni prostor ob dnevih, ko ni mraza, večkrat prezračimo. Prav tako lahko proti koncu meseca pripravimo prst in večje lonce ter posodovke presadimo vanje. Temeljito preglejmo, ali so vse rastline zdrave, tiste, ki so jih napadli škodljivci ali bolezni, pa izolirajmo in poškropimo ali odstranimo. Vse daljši dnevi spodbujajo močnejši pretok sokov tudi po lončnicah v stanovanju, zato jih že lahko presajamo v številko ali dve večji lonec in v kakovosten substrat.

Striženje okrasnih trav
Okrasne trave, kot sta trstikovec ali miskant, pa tudi nekateri šaši potrebujejo rez enkrat letno, za kar v naših krajih poskrbimo konec februarja ali zgodaj marca - takrat lahko s srpom, škarjami ali kosilnico porežemo suhe ali grde poganjke sedem do deset centimetrov nad tlemi, da bosta vrt ali nasad v koritu videti bolj urejena in da pospešimo rast mladih listov. Nekatere trave so izjemno ostre, zato si pred rezanjem obvezno nadenimo zaščitne rokavice. Podobno kot številne trajnice tudi trave z leti postanejo bolj goste, osrednji del pa se izčrpa. Zato jih je treba na tri do štiri leta - najbolje spomladi, ko začno poganjati mlade liste - dvigniti iz tal in razdeliti na več manjših šopov, ki jih posadimo na nova rastišča ali sprva v sadilne lonce, napolnjene z mešanico prsti in peska, da se dobro razvijejo korenine, preden jih posadimo na novo mesto.