Od pomladi do jeseni vrtnar zemljo večkrat zalije z vodo in se zlasti poleti veseli, če tla namesto njega zalije dež. Tudi pozimi je voda za vrt nadvse dragocena. Vendar je takrat bolj kot dež za naravo dobrodošel sneg, kajti dež lahko hitro povzroči obilico blata, če voda zamrzne, pa lahko nastane poledica ali žled, ki lomi vse pod sabo.
Beli kristali
Sneg je padavina v obliki snežink, torej majhnih belih kristalov iz ledu, ki nastanejo z zamrzovanjem vodnih hlapov v zraku, medtem ko je led voda v trdnem stanju. Pozimi sneg navadno zapade, ko se temperature zraka spustijo pod ničlo in drobne kapljice vodne pare v oblakih preidejo v trdno stanje. Da sneg pobeli tla, mora biti tudi temperatura pri tleh dovolj nizka.
Ko zapade sneg, se spremeni videz vrta. Če je snežna odeja dovolj debela in sneg dovolj kompakten, da ga lahko oblikujemo v kepo, se lahko prične radoživa igra na beli odeji, iz snega lahko zraste tudi kak simpatičen snežak.
Dober izolator
Sneg je v večini primerov koristen za vrt. Snežna odeja namreč deluje kot izolator, ki varuje rastline pred mrazom. Četudi se temperature zraka približajo -20 stopinjam Celzija, bo temperatura pod snežno odejo le malo pod ničlo. Snežna odeja je koristna tudi zato, ker med taljenjem preskrbi prst z dragoceno vlago. Le če je novozapadli sneg moker in težak, lahko povzroči, da se veje pod težo upognejo in zlomijo. Zato je dobro, da previdno stresemo ali z metlo nežno (da se ne zlomi rastlina) od spodaj navzgor odstranimo odvečni sneg z vej velikih dreves, grmov in živih mej, da preprečimo lomljenje in deformacijo rastlin.
Da ne bo poškodb na rastlinjaku
Prav tako je priporočljivo odstraniti težak sneg s strehe rastlinjaka ali tople grede – pomaga lahko že, če v rastlinjaku zakurimo peč in se sneg začne tajati. Izogibajte se hoji po zasneženi trati, saj lahko poškodujete trato pod snežno odejo, prav tako lahko hoja po zasneženi mokri trati izzove glivične bolezni, ki se razvijejo v hladnih vlažnih razmerah.
