Česa se je dobro lotiti na vrtu v pregovorno muhastem aprilu? Ko se tla ogrejejo na sedem, še bolje pa na devet stopinj Celzija, posadite krompir. Razdalja med vrstami naj bo od 60 do 70 centimetrov, v vrsti pa 40 centimetrov. Zgodnje sorte lahko sadite za dobrih 10 centimetrov bolj skupaj. Zaradi nevarnosti okužb gomoljev pred sajenjem ne režite. S setvijo boba pohitite, ker bobu prijajo hladnejša tla. Ste vedeli, da bob in grah bolje cvetita in nastavljata stroke, če so noči hladne? Brokoli spomladi presajajte do konca aprila, kasneje ga sadite v senco višjih rastlin, kot je visoki fižol. Blitvo na gredice sejte od sredine aprila. Sadite lahko še česen, čebulček, grah, solato in redkvico pa tudi nadzemno kolerabico. Peteršilj in korenček sejemo na prosto od sredine aprila naprej, ob zgodnjih setvah v hladno zemljo se lahko zgodi, da ju bo treba sejati ponovno, podaljša se čas kalitve. Sejete in sadite lahko por, april je še vedno primeren tudi za setev redkvice. Rdečo peso lahko sejete na prosto od začetka aprila do konca julija. Spomladi ne pozabite na setev in sajenje mehkolistnih in krhkolistnih sort solat. Sladko koruzo sejemo večkrat zapored od sredine aprila naprej. Tudi šparglje sadimo spomladi, ker so sadike na razpolago le v tem obdobju. Čas je prav tako za spomladansko setev špinače, na vrt lahko že sadite tudi blitvo. Sadike zelene sadimo od aprila do junija. Medvrstni prostor med zeljem izkoristite za sajenje vrtnin, ki hitro rastejo. Zgodnje sorte zelja sadite na razdalji 40 krat 40 centimetrov, tako bo več prostora za razvoj glav in manj možnosti za pojav bolezni. Sadike cvetače presadite do konca aprila na razdaljo 50 krat 50 centimetrov.

Plodovke v aprilu zgolj v rastlinjak

Vsekakor ne hitite s fižolom in plodovkami, ker te praviloma sadimo v sredini maja. Za sajenje paradižnika, paprike in drugih plodovk mora namreč biti zemlja ogreta na 15 stopinj Celzija. Če imate doma neogrevan rastlinjak, pa lahko vanj sadite plodovke že od sredine aprila naprej.

Presajanje in potikanje zelišč

Zeliščna gredica bo po zimskem počitku potrebovala spomladansko nego. Tla okoli zelišč malce zrahljajte in okrog nasujte zrel kompost. Zelišča v loncih presadite v večje posode. Sadikam sivke, žajblja, rožmarina, origana in melise lahko zdaj porežete vršičke v dolžini 3 do 4 centimetre, spodnje liste osmukate in stebelca vtaknete v vlažen substrat za potaknjence. Do poletja se bodo ukoreninile, takrat jih presadite v lončke, zgodaj jeseni pa na vrt. Sicer pa je zdaj ustrezen čas tudi za sejanje drobnjaka in peteršilja, lahko ju sejete neposredno na grede, baziliko pa posejte v lončke in jih postavite na svetlo okensko polico.

Sajenje jagodičja

Jagode vsako tretje leto sadite na novo rastišče, kjer poprej še niso rasle. Prst naj bo rodovitna, rastišče pa naj bo na sončni legi. Začetek aprila je primeren za sajenje grmastega jagodičja. Maline in robide sadite v bogata, humozna tla in na sončno lego. Ribez in kosmulja potrebujeta rahlo kiselkasto in prav tako sončno rastišče, borovnice bodo najbolje uspevale v rahli in kisli ter dobro odcedni prsti. Ameriška borovnica potrebuje za rast zelo kisla tla, medtem ko sibirska borovnica raste v navadni vrtni zemlji.

Okrasni vrt

Čeprav so okrasne grmovnice že odgnale, jih še lahko presajate - od vrtnic do grmovnic za žive meje. Tudi rododendrone in azaleje lahko sadite aprila. Te rastline potrebujejo kislo prst, zato jim na vrtu pripravite posebno gredo z zemljo iz gozda. Najprimernejše za nabiranje so plasti zemlje pod iglavci, vendar ne zgornji sloj, temveč srednji, zreli sloj med črnico in zgornjo plastjo. Gozdovki lahko primešate šotno prst. V začetku aprila je skrajni čas, da porežete vse odmrle dele trajnic in odstranite posušene veje drevnin. Tudi forsitija je zdaj v polnem razcvetu, a po cvetenju jo lahko mirno porežete. Poleg tega je začetek aprila primeren za delitev nekaterih trajnic, kot so hoste, preden poženejo, ali pa jegliči po cvetenju. Po potrebi na okrasnem vrtu v tla vkopljite kompost ali uležan hlevski gnoj. Odporne cvetoče enoletnice, kot so okrasni mak, kozmeja, žametnica, oslez, lahko zdaj sejete neposredno na grede. Aprila nove poganjke kovačnikov in srobotov privežite na oporo. Počasi lahko že pričnete setev trpežnejših enoletnic na prosto. Posodovke zdaj dokončno preselite na prosto in jih redno zalivajte. Tiste, ki ste jih presadili v večji lonec, prvič pognojite šele kakšen mesec po presaditvi.

Balkoni že kličejo po cvetju

V drugi polovici aprila bo v ospredju zasajanje balkonskega cvetja, ki vse tja do jeseni krasi podobo stavb. Ključno je, da za presajanje balkonskih rastlin v korita uporabite primeren substrat, nikakor pa jih ne sadite v vrtno zemljo ali stari substrat, v katerem so lani rasle rože, ker je takšna prst neprimerna, bodisi pretežka bodisi preveč izčrpana. V vrtnih centrih in vrtnarijah lahko izbirate med univerzalno zemljo za presajanje balkonskih rastlin in specialnim substratom za pelargonije, surfinije oziroma posamezne vrste rastlin. V zemljo dodajte še počasi topno gnojilo, ki bo prehranjevalo rastline v začetku rasti. Kasneje, šele kakšen mesec po presajanju v korita, lahko začnete dognojevati z gnojilom za zeleno rast, za bujnejše cvetenje pa uporabite gnojilo za cvet. S postavljanjem korit na balkone oziroma okna naj se vam nikar ne mudi, saj nizke temperature zavrejo rast rastlin. Tudi poškodbe se lahko pojavijo na balkonskih rastlinah zaradi prehladnega vremena. Najbolje je, da se ravnamo po nasvetu naših babic in rastline prestavimo na balkone in okenske police v maju. V korita posajene rastline naj bodo prvih štirinajst dni dobro zaščitene - takrat jih postavite v rastlinjak ali ob hišo, torej obvezno na svetlo mesto, nikakor pa ne v kurilnico ali temno garažo. Vsak večer jih pokrijte z vrtno pokrivalko, da jih zaščitite pred nizkimi temperaturami.

Prva košnja

Trato spomladi prvič pokosite, ko zraste 8 do 10 centimetrov visoko. Rez pri prvi košnji naj bo visoka približno 7 centimetrov, zelenico po začetni košnji obvezno pograbite. Šele pri naslednji košnji znižajte višino rezi na približno 4 centimetre - takšna višina je primerna za spomladansko košnjo.