Senca, ki jo na zelenje mečejo stavbe, je prav tako drugačna od tiste, ki jo ustvarjajo drevesa. Pa tudi sama lega senčne grede močno vpliva na rast rastlin: če je senca na južni ali zahodni strani vrta, bodo tam rastline veliko bolje uspevale kot na vzhodnem ali severnem rastišču, kjer je senca pogosto tudi zelo hladna. Tudi prst v senci je lahko zelo različna. Ponekod je vlažna, drugje suha, nekatere grede imajo apnenčasta tla, druge kisla ali pa zelo rahla in humozna. Vsekakor pred nakupom vedno povprašajmo, kaj bo najbolje uspevalo v pogojih, ki jih imamo na domačem vrtu.
Poživitev s pravimi rastlinami
Med rastlinami, ki v poletnem obdobju najbolj popestrijo senčni del vrta, so zagotovo najopaznejše cvetoče trajnice (anemone, astilbe, naprstec, hojhera ...), od grmovnic z velikimi cvetovi je gotovo najprivlačnejša hortenzija, medtem ko so od vzpenjavk za senčne lege zlasti primerne prezimno trdne rastline, kakršni sta kovačnik ali bršljan. Slednji bo ohranil zelene liste tudi čez zimo, vsekakor pa je dobro vedeti, da je za severne in senčne lege primernejši bršljan z zelenimi listi, ker je pisanolistni občutljivejši in poleg tega potrebuje nekoliko več svetlobe, da bi se listi lepo obarvali.
V humoznih vlažnih tleh na rastiščih, ki so nekoliko osvetljena s soncem, dobro uspevajo astilbe, naprstec, anemone, zvončnice, pa hojhera, ki je znana kot rastlina z izjemno zanimivimi listi - ti so lahko rjave, rdečkaste ali zelene barve. Hojhere rastejo v klobčastih skupinah in so primerne tudi kot pokrovne rastline. Gojene sorte spomladi ali jeseni razmnožujemo z delitvijo najmlajših zunanjih delov korenik, naravne sorte pa lahko množimo z delitvijo ali s semeni.
V rahli senci in na vlažnih tleh bodo dobro uspevale tudi nekatere sorte maslenic, to so okrasne rastline iz družine lilijevk, ki so zelo podobne pravim lilijam, njihovi živobarvni cvetovi pa čudovito popestrijo vrtne zasaditve. Zelo privlačen je v začetku poletja cvetoči tibetanski mak ali mekonopsis, ki pa velja za precej zahtevno rastlino, saj v obdobju rasti potrebuje vlažno rastišče, zalivati ga smemo zgolj z mehko vodo, pozimi pa ga je treba zaščititi pred vlago.
V senci dreves
Listopadna drevesa z ne preveč gostimi krošnjami, kot so denimo breza, visoke vrbe, octovec in topoli, zagotavljajo ustrezne pogoje za rast mnogih trajnic, ki uspevajo v senci. Listje, ki jeseni odpade z dreves, pa tla obogati s humusom.
Trajnice in grmovnice sadimo v senco jeseni ali spomladi, pred tem tla prekopljemo, zrahljamo in obogatimo s humusom. Za rastline, ki uspevajo na kislih senčnih rastiščih, prsti primešamo šoto.
Lepota zelenih listov
Na senčnih rastiščih nikakor ne smemo pozabiti na dve skupini rastlin, ki sta zanimivi zaradi čudovitih listov. To so praproti in hoste.
Večina prezimno trdnih praproti dobro uspeva na senčnih in vlažnih rastiščih, obogatenih s humusom. Hosta ali funkija pa velja za izvrstno pokrovno rastlino, saj je zanimiva zaradi velikih listov, ki so lahko belo obrobljeni, s sivkastim poprhom, globokimi žilami, rumenimi črtami, skratka, z najrazličnejšimi vzorci in odtenki zelene barve.
Hoste potrebujejo za rast senčno in vlažno rastišče, bogato s hranili. Mnoge poleti razvijejo tudi privlačne cvetove in kasneje semena, vendar pa jih je bolje kot s semeni razmnoževati z delitvijo, ker se iz semen pogosto razvijejo rastline, ki so precej drugačne od starševske.
