Temelj je konstrukcijski elementi stavbe, ki nosi njeno težo in jo preko veznih elementov prenaša na temeljna tla. Temelji morajo vzdržati obremenitve, ki se s stavbe prenašajo v temeljna tla, opozori Jure Lovšin iz podjetja Fibran. Imeti morajo ustrezne dimenzije, ki zagotavljajo, da se stavba ne bo posedala ali celo "prevrnila".
Posedanje ob koncu gradnje
Pogosto se zgodi, da se hiša po končani gradnji posede. Posedanje je treba obravnavati pri vsaki stavbi posebej, to pa je delo inženirja gradbeništva oziroma statika. Stopnja posedanja je pogosto odvisna od teže stavbe, načina temeljenja in tipa temeljnih tal, poudari Jure Lovšin iz Fibrana in doda, da je pomembno, da so posedki enakomerni, da se stavba ne nagiba, in znotraj dovoljenih meja, določenih v pravilnikih za projektiranje stavb.
Potreba po večji energijski učinkovitosti je v gradbeno operativo prinesla tudi nove oblike temeljenja, materiale in načine gradnje. Kot pravijo v podjetju Fibran, morajo biti temelji modernih stavb energijsko učinkoviti, kar pomeni, da morajo biti obdani s toplotno izolacijo, ki hkrati preprečuje toplotne izgube in nastanek toplotnih mostov na stiku s stenami.
Odlike dobrih temeljev
Trdnost tal, na katerih nameravamo zgraditi objekt, je običajno precej manjša od trdnosti materialov, ki jih bomo vgradili. Zato je pod vsakim objektom in pod njegovimi nosilnimi deli nujno izdelati temelje, ki nase enakomerno prevzamejo celotno obremenitev in jo tako tudi prenesejo na podložna tla. Kot opozorijo v podjetju Xella porobeton SI, temelji prenesejo obremenitev nosilnih zidov, nosilnih stebrov in podpor na podlago, torej na teren, na katerem bo stal objekt. Minimalna debelina temeljev skladno z normo EU je 0,5 metra.
Pogosta praksa: temeljna plošča
Temeljenje je lahko plitvo ali globoko, navajajo v podjetju Xella porobeton SI.
PLITVO TEMELJENJE se uporabi pri gradnji objektov na stabilni ali manj stabilni podlagi.
Med plitvo temeljenje sodijo:
• Točkovni temelji. Izvedejo se na dobro nosilnih in malo stisljivih tleh. Z njimi temeljimo manj zahtevne objekte ali njihove dele, kot so stopnice, dimniki, daljnovodi ...
• Pasovni temelji. Primerni so za dobro nosilna in malo do srednje stisljiva tla. Izvedemo jih pri gradnji stanovanjskih hiš z masivnimi zidovi in montažnih hiš.
• Temeljna plošča. Nujno potrebna je na slabo nosilnih in stisljivih tleh. Vedno se izvede pri gradnji večjih in zahtevnih objektov. Pogosta pa je praksa, da se tudi pri gradnji družinskih hiš izvede temeljna plošča. Njena debelina je odvisna od značilnosti terena ter velikosti in teže objekta.
GLOBOKO TEMELJENJE je potrebno na zelo nestabilnih podlagah, kakršna je na primer na Ljubljanskem barju. Vključuje gradnjo na pilotih, ki ni novost, uporabljali so jo že koliščarji v bakreni dobi, tudi Benetke so zgrajene na pilotnih temeljih.
Jure Lovšin iz Fibrana meni, da so z vidika energijske učinkovitosti, izvedbe pa tudi nosilnosti najbolj primerni temelji v obliki temeljne plošče, postavljene na toplotni izolaciji. "Ta način temeljenja celostno obravnava ustrezno nosilnost in popolnoma sklene toplotni ovoj stavbe," poudari Lovšin. Podobno kot pri fasadni steni po sogovornikovih besedah toplotno izolacijo namestimo na zunanjo stran, saj s tem uspešno izrabljamo pozitivne učinke akumulacije toplote v konstrukcijah stavbe. Lovšin še doda, da je izoliranje temeljev na zunanji strani pomembno tudi za zagotavljanje sklenjenosti toplotnega ovoja. "Le tako se lahko izognemo toplotnim mostovom, ki sicer nastajajo na stiku temelja in stene," pojasni, tako lahko manjši del toplotne izolacije, namenjen strojnim instalacijam, namestimo tudi na notranjo stran stavbe.
Izolacija v dveh slojih
Fibranov strokovnjak nadaljuje, da toplotno izolacijo temeljne plošče izvedemo v dveh slojih: "Izberemo toplotno izolacijo iz ekstrudiranega polistirena (XPS), ki je sposobna prenašati veliko težo stavbe; tlačna trdnost izolacije naj bo vsaj 400 kPa. Imeti mora dobro izolativnost in ne sme biti občutljiv za navzemanje vlage in vode." Na podložni beton po Lovšinovih besedah namestimo prvi sloj gladkih toplotnoizolacijskih plošč, sledita dvoslojno samolepljiva hidroizolacija in sloj toplotne izolacije z izdelanimi utori na zgornji površini, ki jih zapolni armirani beton. Sogovornik pojasni, da so debeline toplotne izolacije odvisne od želenega energijskega razreda stavbe, na primer za doseganje standarda pasivne hiše izberemo debelino dvakrat 120 mm. Globina temeljenja pa je, pravi Lovšin, odvisna od izbrane debeline toplotne izolacije in debeline armiranobetonske plošče, pri čemer poskrbimo, da sta kota tlaka približno enaka kotu terena. "Za dodatno zaščito pred zmrzovanjem po obodu armiranobetonske plošče namestimo pas toplotne izolacije v širini približno 60 cm," razloži Jure Lovšin.
Gradnja temeljev
Prvi in verjetno najpomembnejši del gradnje hiše je gradnja temeljev, pravijo v podjetju Xella porobeton SI. V grobem zajema naslednje faze:
1. izkop
2. priprava in utrjevanje gradbene jame
3. postavitev vseh potrebnih instalacij
4. opaževanje
5. postavitev armature in izvedba nadzora postavitve
6. betoniranje
7. hidroizolacija postavljenih temeljev
8. toplotna izolacija (položi se pod temeljno ploščo ali le ob straneh, odvisno od predvidene energijske učinkovitosti hiše)
9. končni nadzor
Da vlaga ne bo imela proste poti
Pomemben del gradnje temeljev je hidroizolacija. Njena osnovna funkcija je, pove Lovšin, da ščiti stavbo pred vdorom vode in vlage v njeno notranjost in konstrukcijske elemente. Bistveno je, da hidroizolacijo uporabimo povsod, kjer pričakujemo prisotnost vode in vlage, na primer v vseh podzemnih in zasutih konstrukcijah, poudari sogovornik iz Fibrana.
Obstajata vertikalna in horizontalna hidroizolacija. Lovšin pojasni, da je vloga horizontalne preprečitev dviga vlage v horizontalne dele konstrukcije, na primer v temeljno ploščo, medtem ko vertikalna hidroizolacija preprečuje vdor vlage v vertikalne konstrukcije, recimo v bočno zaščito temelja, kletno steno in predel fasadnega podzidka, bolj znanega kot cokel. "Ključno je," opozori Lovšin, "spajanje horizontalne in vertikalne hidroizolacije. Na stiku med njima namreč ne sme priti do oslabitve in morebitnega puščanja hidroizolacijskega ovoja." Da vlaga ne bo imela proste poti v stavbo, je treba poskrbeti tudi za ustrezno in natančno izvedbo detajlov pri prehodu instalacij v zgradbo. Kot razloži Lovšin, je pomembno, da so pozicije instalacijskih prebojev znane vnaprej. "Uporabljajo se posebne dvokomponentne bitumenske paste skupaj z armirnimi mrežicami, s katerimi se zagotovi, da je horizontalna hidroizolacija na mestu preboja zelo natančno zatesnjena po vertikalni instalacijski cevi," sklene sogovornik.
