Jasna Marin
Marsikdo med nami je z nestrpnostjo pričakoval 15. maj, kajti po tem datumu po starem verovanju ni več nevarnosti, da bi nam ga ledeni svetniki zagodli na vrtu. "Po ledenih možeh sadimo oziroma presajamo kumare, bučke, papriko, buče, sladko koruzo, krompir, paradižnik, gomoljno zeleno in melone. Rastline, ki jih imamo v rastlinjaku, počasi privajamo na razmere na prostem. Ko jih presadimo na prosto, jih prvih nekaj dni ščitimo pred soncem, nižjimi večernimi temperaturami in vetrom," razlaga Katja Boh iz podjetja Metrob.
Razdalja med rastlinami
Sadike paradižnika, paprike in jajčevcev potrebujejo sončno in zračno rastišče. Katja Boh svetuje, da pred sajenjem zrahljamo vrtno zemljo in jo izboljšamo z bio vrtnim kompostom. Tako bodo rastline dobile pravo popotnico za dober začetek. Podobno kot smo mlade sadike plodovk ob vsakem pikiranju posadili nekoliko globlje, jih tudi pri sajenju na vrt posadimo globlje, kot so rasle v lončkih, da tako spodbudimo razvoj močnejših korenin, s katerimi bodo rastline odpornejše in krepkejše.
Pri presajanju sadik je sadilno jamico ali sadilni jarek dobro najprej zaliti z vodo, tudi zemljo v lončku je dobro nekoliko omočiti. Nato izlončimo sadike in jim malce razrahljamo korenine, da se bodo te lažje razraščale v tleh. Posajene korenine zagrnemo z zemljo in jo nekoliko potlačimo z rokami ali pohodimo, da ne bo zračnih žepov in da se sadike bolje vrastejo, nato zemljo znova zalijemo.
Kaj pa medvrstna razdalja? Med sadikami paradižnika naj bo razdalja med sadikami po 50 cm, med vrstami pa 70 cm, poleg tega paradižniku priskrbite tudi opor. Razdalja med jajčevci naj bo 60 cm, med paprikami pa 50 cm. Tako bo verjetnost težav zaradi plesni pri odraslih sadikah manjša.
Preteče nevarnosti in kako jih preprečiti
• Paradižnik je zelo občutljiv za napad krompirjeve plesni, zato paradižnikovih sadik zaradi širjenja bolezni ne sadimo v kolobarju za krompirjem, prav tako naj bo paradižnik posajen čim dlje od krompirja. Omenjena bolezen za razvoj potrebuje temperaturo od 20 do 25 °C, za prenos klic krompirjeve plesni na paradižniku pa zadostujeta že okužena kapljica ali stik s predmetom, oblačilom, rokami, ki so bile v stiku s krompirjevo plesnijo. Paradižnikov nikar ne zalivamo po listih, saj sicer hitro obolijo za plesnijo. Za preprečevanje pojava plesni škropimo rastline v 7- do 10-dnevnih razmikih s tekočim organskim mineralnim gnojilom z mikro hranili in ekstraktom zelenih morskih alg. Alge namreč spodbujajo vitalnost in odpornost rastlin. Koristno je tudi, če na vmesni prostor ob paradižnike lahko posadimo baziliko, žametnico ali meto.
• Paprike radi napadejo tripsi, da bi teh bilo manj, v bližino paprike posadimo ognjič in žametnico.
• Jajčevce redkeje napadajo bolezni, lahko pa za krepitev rastlino občasno škropimo s koprivno prevrelko in v bližino posadimo žametnico in ognjič.
• Kumarice v vlažnem vremenu lahko napade kumarična plesen. Da bi jo preprečili, poskrbimo za zračnost in zadostno medvrstno razdaljo, prav tako lahko škropimo s pripravki iz alg, zastiramo tla. V suhem in vročem vremenu se lahko pojavi pepelasta plesen. Za zaščito v bližino sadimo baziliko in redno škropimo z mlekom, razredčenim s pripravkom iz zelenih alg, podobno kot paradižnik. Težave, kakršne se pojavljajo pri kumaricah, so mogoče tudi pri drugih bučnicah.
Gnojenje
Kot smo zapisali, je vrtno zemljo že pred presajanjem plodovk koristno izboljšati s kompostom. Lahko pa, če komposta nimate, vrtni zemlji dodate založno gnojilo za rast, iz katerega se postopno (2-3 mesece) izločajo hranila. Nato prva dva do tri tedne tal okrog posajenih vrtnin ne gnojite, da ne bi z gnojenjem poškodovali nežnih koreninic. Potem pa lahko po malem že začnete dognojevanje. Katja Boh razlaga, da je rastline z visokimi potrebami po hranilih, med katere spada večina vrtnin – zlasti plodovke – in jagodičevja, priporočljivo dognojevati od začetka intenzivne rasti, in sicer z gnojili, ki spodbujajo rast in cvetenje. "Ko se začnejo delati plodovi, pa so za dognojevanje plodovk takoj priporočljiva gnojila za plodovke z dodatkom kalcija. Z redno uporabo gnojila bodo plodovi zdravi in lepi, njihova povrhnjica bo manj pokala, plodovi pa bodo bolj čvrsti in bolj obstojni pri shranjevanju. Tovrstna gnojila začnemo uporabljati takrat, ko rastline dosežejo polno velikost. V obdobju intenzivne rasti gnojimo enkrat tedensko, v obdobju mirovanja pa enkrat na tri tedne," razlaga sogovornica iz Metroba.
Zastiranje tal
Proti koncu meseca, ko se zemlja ogreje, pripravimo poletno zastirko, ki bo ohranjala vlago v tleh in spodbujala aktivnost mikroorganizmov. "Za zastirko lahko uporabimo slamo, listje, pokošeno travo, lubje ipd. Uporabimo lahko tudi univerzalno organsko zastirko, ki vsebuje lesna vlakna in kompost in služi za izboljšanje tal, zavira rast plevelov ter preprečuje pretirano izhlapevanje vode," še dodaja Katja Boh.
Pravilno zalivanje
Da bi se že v osnovi izognili težavam, je poleg izbire primernega sončnega rastišča, ustrezne medvrstne razdalje, sajenja v času, ko ni nevarnosti nizkih temperatur, treba poskrbeti tudi za pravilno zalivanje plodovk.
• Zalivamo le po tleh in pazimo, da ne zmočimo listja plodovk. Če so listi mokri zaradi rose ali dežja, se jih ne dotikajmo.
• Pri zalivanju nam lahko pomaga tudi namakalni sistem (namakalne cevi z luknjicami) - ali pa uporabimo odrezano plastenko in jo z odprtino navzdol vkopljemo v tla.
• Zlasti kumare in bučke potrebujejo redno in izdatno globoko zalivanje - najbolje s kapljičnim namakanjem. Če so izpostavljene suši, lahko plodovi postanejo grenki.
