Kdor investira v hlajenje hiše ali stanovanja, se najpogosteje odloči za klimatsko napravo. Vendar nam v zadnjem času prihaja v zavest, da je bivalne in delovne prostore mogoče ohlajati tudi s toplotno črpalko. Toda sposobnost toplotne črpalke za hlajenje prostorov je neločljivo povezana s prenosniki toplote, ki jih imamo vgrajene v objektu. Strokovnjaki opozarjajo, da hlajenje s toplotno črpalko ni mogoče, kadar imamo za ogrevanje doma vgrajene klasične radiatorje. Hlajenje je možno z vgrajenim talnim ali stenskim sistemom ogrevanja/hlajenja ter s konvektorji. Vendar so različni tipi toplotnih črpalk pri hlajenju različno učinkoviti. Zelo učinkovite so reverzibilne toplotne črpalke zrak/voda, v katerih prenos toplote pri hlajenju poteka v obratno smer kot pri ogrevanju, za prenos toplote pa uporabljajo konvektorje. V konvektorje so vgrajeni ventilatorji, ki vpihujejo hladen zrak v prostor. Toplotne črpalke zemlja/voda in voda/voda, pri katerih ima sistemska voda temperaturo približno 18-20 °C in kroži po talnem, stenskem ali stropnem ogrevanju, pa v stanovanju zagotavljajo le bolj prijetno klimo v primerjavi z zunanjo pripeko. Zato pri tem tipu črpalk govorimo bolj o pohlajevanju prostorov, ki je sicer počasnejše kot pri konvektorjih, vendar brez piša hladnega zraka. "Ustrezno toplotno črpalko izberemo vedno glede na potrebe objekta in naše specifične želje glede udobja v prostoru. Pri tem je treba biti pozoren na ogrevalno in tudi hladilno moč toplotne črpalke, ki se do določene mere razlikujeta," razlaga Boris Gojkošek iz podjetja Seltron.
Naknadna vgradnja je zahtevnejša
Toplotnih črpalk seveda ne vgrajujemo samo v novogradnje, temveč jih je mogoče uporabljati tudi v že obstoječih hišah in celo v stanovanjih. Na vprašanje, ali jih lahko v slednjih uporabljamo tudi za hlajenje, strokovnjaki v glavnem odgovarjajo pritrdilno. "Toplotna črpalka za namen hlajenja je primerna tako za adaptacijo starejših hiš, novogradenj kot tudi stanovanj v bloku. Pri tem moramo biti pozorni, da imamo vgrajene ustrezne prenosnike toplote, kot so talno ali stensko ogrevanje ali konvektorji," pojasnjuje Gojkošek. V Kronotermu pa dodajajo, da je najbolje funkcijo hlajenja predvideti že ob nakupu toplotne črpalke, zato da se lahko pripravi celotna potrebna inštalacija, saj je naknadna vgradnja težja in finančno veliko bolj obremenjujoča. "Investicija v naknadno namestitev konvektorjev je namreč precejšnja, tudi namestitev je težja v že dokončno zgrajenem objektu. Če je v objektu že razpeljano talno gretje, se lahko uporabnik tudi kasneje odloči za funkcijo hlajenja, vendar je pri talnem gretju treba upoštevati temperaturno razliko med ohlajeno ploskvijo in prostorom, ki ne sme presegati 6 ºC," razlagajo v Kronotermu.
Ni pihanja kot pri klimatski napravi
Ohlajanje doma s toplotno črpalko je po mnenju sogovornikov enako učinkovito kot s klimatsko napravo, vendar deluje nekoliko drugače. "Ena od prednosti hlajenja s toplotnimi črpalkami je konstantno in enakomerno hlajenje," menijo v Kronotermu. Predvsem se izognemo velikim temperaturnim nihanjem, ki lahko slabo vplivajo na zdravje ljudi v prostoru. "Hlajenje prek talnega gretja je površinsko in enakomerno v celotnem prostoru, medtem ko lokalno usmerjeno hlajenje iz klimatskih naprav ne zagotavlja nujno želenih temperatur v vseh delih prostora. Klimatske naprave ohlajajo prostor tako, da iz naprave v prostor piha hladen zrak, to pa lahko povzroča nemalo težav. V takšnih prostorih pogosto obolevamo za prehladi, povečuje se možnost nastanka bolečin v mišicah in sklepih, če filtri niso redno očiščeni in vzdrževani, pa se lahko pojavijo tudi respiratorna obolenja," še pojasnjujejo v Kronotermu. V Seltronu dodajajo, da je velika prednost hlajenja preko talnega/stenskega razvoda cevi ravno v neopaznem in nevsiljivem hlajenju: "Ni včasih nadležnega piša vetra, ne slišimo delovanja ventilatorja in prostor ostaja dlje časa hladen, ker se ohladijo tudi konstrukcijski elementi objekta in dolgo zadržijo prijeten hlad, ki je v sodobnih vročih poletjih vsekakor velika dodana vrednost pri kvaliteti bivanja."
Terminološke razlike
Med ponudniki toplotnih črpalk se pojavlja nekaj terminoloških razlik. Pri Seltronu na primer ločijo med aktivnim hlajenjem s konvektorji, ki vpihujejo hladen zrak v prostor, in pasivnim hlajenjem oziroma pohlajevanjem s sistemom talne oziroma stenske napeljave. Pri Kronotermu na drugi strani aktiven način hlajenja pomeni hlajenje z uporabo reverzibilne toplotne črpalke, kjer pri hlajenju deluje kompresor črpalke, medtem ko pasiven način hlajenja pomeni uporabo toplotne črpalke zemlja/voda ali toplotne črpalke voda/voda, kjer pri hlajenju delujejo samo primarne črpalke. Zato pri Kronotermu uporabljajo tudi izraza dinamično hlajenje – s konvektorji – in mirno hlajenje s talnim ali stenskim hlajenjem.
K nižjim stroškom pripomore reden servis
Tudi z vidika stroškov je hlajenje s toplotno črpalko zelo smiselno, saj je tako na letni ravni mnogo bolj izkoriščena, obenem pa se izognemo dodatnemu strošku za nabavo klimatske naprave. "Praviloma pa imajo toplotne črpalke celo boljši izkoristek energije pri hlajenju kot klimatske naprave, kar se pozna pri stroških za električno energijo," je prepričan sogovornik iz Seltrona. K boljšemu izkoristku delovanja toplotne črpalke, daljši življenjski dobi sistema in posledično nižjim stroškom pa veliko pripomore tudi reden strokovni servis, čeprav mnogi nanj pozabljajo. Proizvajalci predpisujejo malenkost različne servisne intervale, praviloma pa naj bi se servis izvajal na eno do dve leti. "Pri rednem vzdrževalnem servisu preverijo več kot 30 ključnih točk pravilnega delovanja sistema, opravijo eventualne posodobitve programske opreme ter ponastavijo parametre delovanja, da toplotna črpalka deluje brez težav in z minimalno porabo električne energije," našteje Boris Gojkošek.