Na posvetu o prihodnosti elektroenergetike, ki je potekal na Slovenskem inženirskem dnevu, je dr. Boris Žitnik iz Elektroinštituta Milan Vidmar opozoril, da bo raba električne energije v prihodnje v Sloveniji še naraščala. "In to precej hitreje od porabe celotne končne energij," je opozoril Vidmar. Pred nami je po Vidmarjevih besedah kar nekaj izzivov in tudi priložnosti: od obvladovanja podnebnih sprememb, zelene transformacije energetskega sektorja, do pametnega omrežja, digitalizacije, kot izziv pa je omenil tudi energetsko revščino. "Elektrika je najbolj uporabna oblika energije, omogoča enostavno pretvorbo v druge oblike energije, hkrati pa omogoča naše bivanje, delovanje družbe ter sedanji način življenja," je poudaril Vidmar. "Elektrika ima torej ključno vlogo v družbi, ki se bo še povečevala, hkrati pa se bo večala tudi naša odvisnost od nje." Glede na pričakovan scenarij se bo raba končne električne energije do leta 2054 povečala za 54 do 78 odstotkov, je napovedal in dodal, da Slovenija v zadnjih letih uvaža do 20 odstotkov električne energije, največ v naše sosednje države: Italijo, Avstrijo, na Hrvaško ter Madžarsko.
Sončne elektrarne ne pokrijejo porabe energije skozi leto
Sončne elektrarne same ne morejo pokriti porabe električne energije skozi celo leto, tudi za velike inštalirane moči teh elektrarn, je opozoril dr. Boris Žitnik iz Elektroinštituta Milan Vidmar. "Letna proizvodnja sončnih elektrarn je 288 GWh, od tega v zimskih mesecih - od novembra do februarja - 50 GWh. Mesečna proizvodnja sončne elektrarne čez zimo v Sloveniji znaša tri do pet odstotkov letne proizvodnje električne energije," je pojasnil Vidmar.
Slovenija je pred dvema letoma sprejela celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt, ki določa cilje za razogličenje, energetsko učinkovitost, energetsko varnost, notranji trg energije, inovacije ter konkurenčnost do leta 2030. Zapisane usmeritve pa nakazujejo pot doseganja podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2050. Vidmar je prepričan, da sta zelena transformacija in prehod v ogljično nevtralnost bistveno spremenila zahteve glede proizvodnje električne energije, kar vpliva tudi na prenos in distribucijo elektrike. "To pomeni do sedaj največjo in popolno preobrazbo energetike in elektroenergetskega sistema," je dejal Vidmar, ki je mnenja, da je treba v zeleni prehod vključiti celotno družbo. "Ljudi je treba primerno izobraziti, da bodo podprli potrebne ukrepe in jih motivirati, da bodo sodelovali pri njihovi izvedbi. Le tako je lahko celoten proces uspešen," je prepričan strokovnjak za elektroenergetiko. Hkrati pa je Milan Vidmar opozoril, da obnovljivi viri energije (OVE) ne morejo zagotoviti potrebne električne energije skozi celo leto in tudi ne omogočajo prehoda v ogljično nevtralnost. Zato je po njegovem mnenju treba izvesti še dodatne aktivnosti, ki kompenzirajo slabosti OVE in ves čas zagotavljajo zanesljivost.
