Zrak v prostorih je v času kurilne sezone običajno suh, kar čutimo tudi na lastni koži, navsezadnje prav pozimi porabimo za obraz, roke in telo največ vlažilnih krem. Podobno tudi rastline v kurilnem obdobju potrebujejo več vlage, vendar to ne pomeni, da jih je takrat treba bolj zalivati, prav nasprotno – zalivanja naj bo pozimi manj kot sicer.
Izdatno in redkeje
Pravilo, ki se ga je smiselno držati, je, da naj se takrat, ko zalivamo, prst temeljito prepoji z vodo, čez približno deset minut vodo iz podstavka odlijemo in ponovno zalivamo šele, ko se prst v lončku skoraj povsem posuši. Pretirano zalivanje brez možnosti, da bi se zemlja vmes posušila, bi lahko povzročilo gnitje korenin.
{api_embed_photo}721883{/api_embed_photo}
{infobox-gray}178548{/infobox-gray}
{api_embed_photo}721900{/api_embed_photo}
Pršenje listov
Vlago, ki jo rastlinski listi potrebujejo zaradi suhega zraka pozimi, dovajajmo tudi s pršenjem. Voda v pršilu naj bo segreta na sobno temperaturo, pršimo pa dopoldan. Nekaterim lončnicam, kot so fikusi in palme, bo prijalo vsakodnevno pršenje, tropske kakteje bodo zadovoljne, če jih enkrat mesečno poprhamo.
{api_embed_photo}721885{/api_embed_photo}
{api_embed_photo}721878{/api_embed_photo}
Podstavek s kamni in vodo
Nekaj je tudi takšnih lončnic, ki pršenja po listih ne prenesejo – mednje spadajo vijolice, gloksinije, streptokarpi. A kljub vsemu tudi te rastline potrebujejo več vlage. Zanje je priporočljivo, da jih z okrasnim lončkom vred ali pa zgolj v sadilnem lončku postavimo na velik podstavek, v katerega smo nasuli kamne in nalili vodo. Voda naj bo le toliko visoko, da zgornja površina kamnov ostane suha, ker korenine rastlin ne smejo stati v vodi. Tako bo okrog rastlin nastala vlažna mikroklima, ki bo prijala njihovim listom.
{api_embed_photo}721884{/api_embed_photo}
