O sončnih elektrarnah v luči novega omrežninskega akta

Samooskrbna sončna elektrarna je kot "garteljc" ob hiši. Kdor si na majhnem vrtu vzgoji nekaj glav solate, paradižnikov in kumaric, morda tudi peteršilj in majaron, ne more reči, da je prehransko samozadosten, vendar tak vrtiček pripomore k pestrejši prehrani in nekoliko zniža stroške. Z menjavo popestri prehrano, solato razdeli med sosede, oni pa mu vrnejo bučke ali jagode. Kdor ima čut za vrtnarjenje in malo večji vrt, si lahko pridela večino zelenjave za celo leto, morda kupuje le krompir in žita.

Podobno je s sončnimi elektrarnami v samooskrbi. Ob sončnem vremenu proizvajajo dovolj elektrike za lastno rabo stanovalcev in viške ponujajo sosedom. Ponoči ali ob oblačnem vremenu pa stanovalci vzamejo elektriko iz omrežja, tako kot so jo vsa leta pred postavitvijo lastne sončne elektrarne. Bistvo "garteljca" ali male sončne elektrarne je solidarnost. Viški se razdelijo med sosedi, manki pa vzamejo iz omrežja. Na ta način vsi pridobijo.

Stara shema samooskrbe (netmetering)

Samooskrbna sončna elektrarna proizvaja elektriko za lastno rabo stanovalcev. Viške elektrike "posodi" v omrežje in jo vzame nazaj, ko jo potrebuje. Na ta način je omrežje virtualni hranilnik. Konec leta naredi distributer inventuro: letne viške brezplačno vzame, letne manke pa obračuna, z vsemi prispevki.

Pravzaprav omrežje ne hrani elektrike. Viške elektrike, ki so oddani v omrežje, isti trenutek porabijo bližnji sosedje. Oni elektrike ne dobijo brezplačno, ampak distributerju plačajo elektriko, omrežnino in vse prispevke oziroma davke, čeprav ne bremenijo niti proizvodnje v velikih elektrarnah niti prenosnega in distribucijskega omrežja (razen žice preko ceste). Za elektriko, ko jo samooskrbni lastnik vzame nazaj iz omrežja, je že plačana omrežnina in vsi drugi stroški. 

Od samooskrbe imajo koristi vsi. Lastnik dobi lastno, cenejšo elektriko, prenosno omrežje je razbremenjeno, velike elektrarne porabijo manj premoga in manj bremenijo okolje, distributerji elektriko, pridobljeno v visoki tarifi, vrnejo lastniku samooskrbe v nizki tarifi, končno pa imajo korist tudi vsa gospodinjstva, če jim distributerji zaradi brezplačnih viškov znižajo ceno elektrike.

Vendar pa ima samooskrba tudi omejitve. Ker elektroomrežje ni pripravljeno na množično samooskrbo, je bilo vedno več zavrnitev prošenj. Stara shema ostaja le za tiste, ki so se priključili do konca preteklega leta.

Nova shema samooskrbe

Nova shema (Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, marec 2022) je nekoliko drugačna:

• za nove uporabnike velja nov obračun omrežnine in dajatev;
• poenostavlja postopke priključitve za naprave do 50 kW;
• obračunsko obdobje ni več definirano kot koledarsko leto, uveljavlja se mesečni obračun;

V nasprotju s staro shemo je vsa iz omrežja vzeta elektrika obremenjena s polno omrežnino, to pa je v nasprotju z Evropsko direktivo 2018/2001.

Poletnih viškov načeloma ni možno prenašati v zimo, ampak se v vsakem obračunskem obdobju naredi inventura in poračuna viške oziroma manke. Novost je, da so viški plačani in ne brezplačno prevzeti. Vendar pa, ker je vsa prevzeta elektrika obremenjena z omrežnino, naj bo delež lastne rabe čim večji. Zato predlagamo, da uporabniki samooskrbe po novi shemi prigradijo hranilnike elektrike (akumulatorje), ki imajo dovolj kapacitete za nočno rabo elektrike.

Samooskrba in nov obračun omrežnine

V javnosti prevladuje stališče, da nove omrežnine bremenijo lastnike samooskrbe in da se zato naložba v samooskrbo kasneje povrne. Celo to slišimo, da je nov obračun omrežnine kazen za zeleni prehod. To je popolnoma napačno! Omrežnina za energijo in priključno moč se obračunava samo za elektriko, prevzeto iz omrežja, ne glede na to, ali je vgrajena sončna elektrarna ali ni. Stroški so odvisni od dejanske konične moči odjema za vse, s sončno elektrarno ali brez nje, ne glede na moč elektrarne.

Odjemalci s samooskrbo so odvisni od omrežja kot odjemalci brez samooskrbe. Plačilo enakih stroškov priključne moči obeh tipov odjemalcev je torej primerno. Vendar pa imajo odjemalci s samooskrbo, če uporabljajo hranilnike, možnost prilagajanja odjema in s tem znižanja stroškov.

Hranilniki omogočajo še eno prednost. Ob izpadu omrežja se sončne elektrarne s hranilnikom preklopijo iz omrežnega v otočno obratovanje, takrat delujejo hranilniki kot generatorji. To omogoča večjo zanesljivost oskrbe z elektriko, pomembno zlasti na območjih s pogostejšimi izpadi omrežja.

Še dobra vest za vse, ki načrtujejo postavitev sončne elektrarne v samooskrbi. Cene fotovoltaičnih panelov in hranilnikov elektrike se nižajo. Danes stane sončna elektrarna z akumulatorjem manj, kot je pred petimi leti stala sončna elektrarna brez akumulatorja. Zato se, kljub novi shemi samooskrbe, skrbno načrtovana naložba povrne v približno šestih letih, z nepovratno spodbudo pa še prej. Hkrati pa še vedno velja, da se napačno načrtovana naložba nikoli ne povrne. Torej, po pameti!

Spodbude

Gospodinjske odjemalce, ki se še niso odločili za samooskrbo, želi Borzen motivirati. Kdor se bo odločil za novo sončno elektrarno, lahko dobi:

• do 250 € za 1 kW inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo brez baterijskega hranilnika električne energije, vendar ne več kot 25 % nepovratnih sredstev od priznanih stroškov ali
• do 675 € za 1 kW inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo z baterijskim hranilnikom električne energije, vendar ne več kot 40 % upravičenih stroškov naložbe.
• Podobne podpore so tudi za skupnostno samooskrbo, vendar ne več kot 30 % upravičenih stroškov za skupnostno samooskrbo brez baterijskega hranilnika oziroma ne več kot 45 % upravičenih stroškov skupnostne naložbe z baterijskim hranilnikom električne energije.
• Prav tako želi Borzen motivirati uporabnike po stari shemi samooskrbe, da vgradijo baterijske hranilnike, tem ponuja do 275 €/kWh ali do 40 % upravičenih stroškov naložbe (baterija in hibridni razsmernik).

Podrobnosti so na www.borzen.si v zavihku Podpore za zelene investicije.

Samooskrba ni neodvisnost, je začetek samostojnosti

Kritiki samooskrbe mešajo samooskrbo z neodvisnostjo. Samooskrba pomeni le, da proizvedeno električno energijo iz sončne elektrarne proizvajalec porabi sam. Samooskrba je solidarnost, podlaga za energijsko neodvisnost in samostojnost države.

Elektroenergetski sistem prenese več malih sončnih elektrarn, kot jih je vgrajenih. Ko jih bo preveč, bo upravljavec omrežja uredil hranjenje viškov elektrike. Vsekakor se kritiki elektrike iz sonca motijo, češ da je sončna elektrika nepomembna, saj Slovenija proizvaja že pol toliko elektrike iz sonca, kot je proizvede v nuklearki. Čez nekaj let bo proizvedene več elektrike iz sonca kot iz nuklearke. Lastniki sončnih elektrarn bodo na ta način plebiscitarno odločili, da novih jedrskih elektrarn ne potrebujemo.

Samooskrba, nov omrežninski akt in skromnost

V nekaj letih se naložba v samooskrbo povrne, naslednjih 20 ali 25 let pa je lastna elektrika skoraj zastonj, plačevati je treba le nujne stroške omrežja in morebitno vzdrževanje. V povprečju je elektrika, pridobljena s samooskrbo, vsaj trikrat cenejša od rednih cenikov trgovcev z elektriko. Kljub temu svetujemo, da stanovalci ne povečajo rabe elektrike, temveč da jo celo zmanjšajo. Je izvedljivo, dokaz za to je evropsko povprečje rabe elektrike, ki je občutno nižje od slovenskega povprečja. Zato je pri rabi elektrike, tudi pri samooskrbi, koristno upoštevati pomen besede "skromnost", se tudi finančno splača.

Zaradi novega omrežninskega akta, ki občutno zaračuna visoko dogovorjeno moč in prekoračitve, bodo potratnežem zneski na položnicah za elektriko rasli kljub poceni elektriki iz samooskrbe.