Kjer vse diši po lesu, kjer je ovoj hiše na dotik topel in mehak, kjer sobivamo z naravo in se z njo povežemo na vseh ravneh? In če bi bila hiša tudi izjemno energetsko učinkovita, varna, zdrava, sodobne arhitekture in prilagojena vsem današnjim standardom gradnje?
O takšni hiši je vizionarsko sanjal Miha Bogataj, ki je začel z iskanjem naravne, a tehnološko podprte alternative klasični gradnji. Leta 2011 je zasnoval prvo masivno leseno hišo, kjer so križno sestavljene stene s seboj spojene z lesenimi mozniki (ki tako nadomestijo dve do tri tone zdravju nevarnih lepil). Preprosto povedano: združil je znanja naših prednikov z najsodobnejšo, precizno CNC tehnologijo. Nastal je iQwood. Leta 2019 se je Mihi pridružil Martin Hladnik in skupno strast do ekološke lesene gradnje sta nadgradila na učinkovitejši proizvodni nivo.
Les brez dodatkov
Kako so izdelane križnomozničene stene? Domači alpski les, posekan ob naravno najbolj primernem času, je tehnično sušen in ne potrebuje globinske impregnacije ali kakšne druge dodatne zaščite pred škodljivci; zagotavlja pa tudi dolgo življenjsko dobo. Lesene letve so nato križno sestavljene v stene različnih debelin (od 9 cm dalje), namesto z lepilom pa so skupaj povezane z lesenimi mozniki - takšnimi, kot so jih pri gradnji veličastnih skednjev, senikov in kozolcev uporabljali že naši predniki.
Te stene so nato razrezane in prilagojene vaši arhitekturni zasnovi, že v procesu izdelave pa se po njih speljejo tudi vsi inštalacijski vodi, tako da na gradbišču delo poteka karseda gladko. Stene se - tako kot pri montažni gradnji - na gradbišču zgolj sestavijo.
Hišo brez lepil je možno po izteku njene življenjske dobe v celoti reciklirati. Ogljični odtis takšne hiše v njenem življenjskem ciklu pa bi bil celo pozitiven - pridelava namreč ne povečuje izpustov CO2, zmanjšuje pa jih tudi nizka poraba energije za ogrevanje in hlajenje.
Masivna mozničena konstrukcija ima vrsto prednosti pred klasično križno lepljeno (CLT, X-lam) steno
Prva prednost je gotovo ekološka naravnanost gradnje, brez sintetičnih ali zdravju nevarnih snovi. A tu se seznam prednosti šele začne, saj križnomozničene stene v praktično vseh kategorijah prekašajo lastnosti ostalih gradbenih materialov. Pa poglejmo.
Velika masa križno mozničenega lesa zagotavlja izjemno toplotno akumulacijo s prijetnim sevalnim učinkom, ki daleč presega tovrstne lastnosti pri zidani gradnji, primerna pa je tudi za pasivne hiše. Hkrati zagotavlja občutno boljšo požarno odpornost, saj v primeru požara ne gori, ampak karbonizira, s čimer ustvarja samozaščitno plast pred ognjem in hkrati ohranja statično trdnost. Zaradi svoje prožnosti je iQwood konstrukcija tudi potresno izjemno odporna, zaradi svoje kompaktnosti pa ščiti tudi pred najmočnejšim vetrom, hrupom iz okolice ter celo pred visokofrekvenčnim sevanjem.
Ker mozniki na notranji strani mozničene plošče niso vidni, niso potrebne dodatne zaključne obloge - tako lahko ustvarimo izjemno prijetne, lesene ambiente. Stene, ki niso obdelane z nobenim kemičnim sredstvom, ne vsebujejo alergenov in drugih zdravju škodljivih snovi. Les pa tudi zagotavlja prijetno klimo in optimalno vlažnost ter preprečuje razvoj plesni.
Od hloda do hiše: krožno gospodarstvo zagotavlja večjo dodano vrednost in več delovnih mest
Podjetje iQwood se je v svojih desetih letih obstoja posvečalo predvsem butični gradnji. Lani pa so sklenili partnerstvo z Lumarjem, pionirjem na področju trajnostne montažne gradnje, ki bo inovativni izdelek vključil v svojo produktno paleto. Načrtujejo, da bi že kmalu lahko postavili med 50 od 100 lesenih križnomozničenih hiš na leto.
Ta povezava pa pomeni tudi ponoven zagon slovenske lesnopredelovalne industrije, ki danes deluje po principu izvoza hlodovine in uvoza polproduktov. Oziroma, kot to slikovito orišejo v Lumarju: "Izvoz kubičnega metra hlodovine v Avstrijo denimo prinese 100 evrov, medtem ko je strošek uvoza lepljencev iz Avstrije 700 evrov za kubični meter. Kubični meter lesa v končnem izdelku (hiši) pa stane 1250 evrov." Cilj povezovanja Lumarja in podjetja iQwood je zapreti ta krog, slovenski les v celoti obdelati doma in ga ponuditi kot končni izdelek na tržišču. "Če bi vso hlodovino, ki jo zdaj izvažamo, sami predelali v izdelke, kot je lesena hiša, bi to pomenilo pol milijarde evrov dodane vrednosti. Če to delimo s 50.000 evri dodane vrednosti na zaposlenega, je to 10.000 delovnih mest," so optimistični v Lumarju, ki poudarjajo, da takšnega domačega modela - od hloda do hiše - danes pri nas praktično ni.
Primerna tudi za večstanovanjske objekte in javne stavbe
S križno mozničenimi stenami je mogoče graditi tudi tri- do štirietažne objekte, saj sistem gradnje omogoča do 12 metrov široke razpone brez stebrov in odprte zasnove z veliko steklenih površin. Zato pri Lumarju želijo spodbuditi tudi javne naročnike v Sloveniji, da bi začeli javne stavbe, kot so vrtci, šole in domovi za starejše, projektirati in graditi s tem inovativnim izdelkom.
»Slovenija bi morala po vzoru Francije bolj smelo pristopiti k temu, da se javni objekti gradijo izključno ali pretežno iz lesa. Sicer imamo uredbo, ki govori o 30 odstotkih volumenskega materiala na osnovi lesa, vendar je to nesmisel. Konstrukcijski les bi moral biti osnovni gradnik. Država poudarja, da je les njeno naravno bogastvo, svojih objektov pa ne gradi iz lesa,« še zaključi Marko Lukić, direktor podjetja Lumar.
Fotografije: Miran Kambič, Ekoart, Lumar, iQwood
