
Les je izjemno priljubljen material, ki se pogosto uporablja v notranji opremi, gradbeništvu in pri urejanju okolice, na primer za fasade, nadstreške, terase, vrtne ute in otroška igrala. Da bi leseni izdelki, zlasti na prostem, ostali lepi in odporni, jih moramo redno vzdrževati, čistiti ter občasno premazati in prebarvati.
Najprej lesena tla očistimo
Les na tleh terase, na kateri uživamo od pomladi do jeseni, ustvarja občutek topline in privlačnega videza. Da bi ohranili njegovo lepoto in trajnost, ga moramo pravilno vzdrževati. Kako to naredimo? Zvonko Gradišnik iz podjetja Grama pojasnjuje, da se nega lesenih tal prične že spomladi, ko les najprej očistimo grobe umazanije in ga po potrebi - odvisno od vrste lesa in zaščite, ki smo jo v preteklosti nanašali - nežno obrusimo z brusim papirjem. "Po brušenju prah obvezno posesamo. Nato z ustreznim čistilom teraso operemo. Čistilo po potrebi redčimo z vodo, pri nanašanju pa si pomagamo s krtačo, ki ima mehke ščetine. Z ustrezno pripravljenim čistilom odstranimo tudi morebitne ostanke alg in mahov," nadaljuje Gradišnik.
Po njegovih besedah nato teraso operemo z nežnim vodnim curkom in pustimo, da se popolnoma posuši. "Tako pripravljen les lahko nato premažemo z vzdrževalni premazom. Uporabljamo lahko različne premaze. Najbolj običajna so olja za les, še vedno pa nekateri uporabljajo tudi tankoslojne lazure. Premazi so lahko pigmentirani ali brezbarvni. Opravimo zmeraj dva nanosa," svetuje sogovornik.

Bolj izpostavljen les potrebuje nego tudi dvakrat letno
Pri oljenju lesenih površin se film, ki bi dalj časa ščitil les pred neugodnimi vremenskimi vplivi - predvsem vlago in UV-žarki -, ne tvori, zato je interval obnavljanja bistveno krajši kot pri lazurah, pojasni Jelica Vince, razvojna inženirka iz podjetja Helios TBLUS. Po njenih besedah je hitrost propadanja lesa odvisna od izpostavljenosti vremenskim vplivom: "Bolj izpostavljen les potrebuje obnavljanje tudi dvakrat na leto. Če obnovitvenega nanosa olja nismo nanesli jeseni, je zdaj pravi čas za to. S tem zagotovimo dolgotrajno zaščito lesa na prostem."
Kaj je pred oljenjem lesa dobro vedeti? "Površino je treba pregledati in ustrezno pripraviti. Odstraniti moramo vso umazanijo s suhim in mokrim čiščenjem, preperel les ter morebitne alge in plesni. Če so se na lesu pojavile glive razkrojevalke ali insekti, pa je nujna sanacija okuženega lesa. Ker se praviloma oljijo bolj odporne vrste lesa, so tovrstne okužbe manj pogoste," pravi sogovornica. "Čisto in dobro presušeno površino pobrusimo, da odstranimo poškodovana oz. preperela lesna vlakna in odprašimo. Če jih ne odstranimo, bomo težje oljili, še posebno v fazi brisanja odvečnega olja. Na tako pripravljeno površino nanašamo olje po navodilih proizvajalca."

Na fasadi redno preverjamo stanje lesa
Tudi lesena fasada, lesena vrtna uta in ograje dokaj hitro posivijo, lesk lesa se sčasoma namreč izgubi. Njihovo dolgo obstojnost lahko dosežemo z ustrezno zaščito in rednim vzdrževanjem premaza, pravi Jelica Vince. Kot opozori tudi Zvonko Gradišnik, so lesene fasade poleg lesenih ograj najbolj izpostavljene vremenskim vplivom med lesenimi konstrukcijami. Zato sta po njegovem mnenju najpomembnejši že ustrezna izbira lesa in konstrukcijska zaščita. "Les, ki mora biti pred montažo čist in suh, najprej premažemo z osnovnim zaščitnim premazom, ki preprečuje nastanek gliv in plesni. Nato ga zaščitimo z ustreznimi zaključnimi premazi. Lahko so olja ali lazure. V zadnjem času se pogosteje uporabljajo olja." Široka paleta izdelkov na tržišču je, pravi Gradišnik, prepuščena izbiri kupca. Ključno je, da zmeraj upoštevamo priporočila proizvajalcev. Prav tako je pomembno, še izpostavi strokovnjak za zaščito in nego lesa, da na fasadi redno preverjamo stanje lesa in po potrebi nanesemo vzdrževalni premaz. Poškodovane dele lesene fasade zamenjamo ali ustrezno popravimo.

Kdaj les potrebuje obnovitveni premaz
“Na suh les položimo vlažno krpo,” svetuje Zvonko Gradišnik iz podjetja Grama. “Če les po nekaj minutah spremeni barvo, je potreben obnovitveni premaz. Koristno je vedeti, da so lesovi tika, hrasta in macesna bistveno trpežnejši od lesa smreke ali jelke.” Zmeraj se moramo prepričati tudi o fizikalnih lastnostih lesa. kot so modrenje, sivenje, širjenje, krčenje, še doda Gradišnik.

Da ne bo insektov in gliv
Celovita zaščita lesa po besedah Jelice Vince obsega pravilno konstrukcijsko, kemično in površinsko zaščito. "S kemično zaščito varujemo les pred biološkimi škodljivci, torej glivami trohnivkami, glivami modrivkami in insekti. V les vnesemo biocide, ki naredijo les strupen ali neužiten za glive in/ali insekte. S površinsko zaščito les varujemo pred mehanskimi in neugodnimi vremenskimi vplivi. Za površinsko zaščito uporabimo premaz, ki na površini lesa tvori zaščitni film, ki ščiti les in ga istočasno dekorira. Za dolgotrajno zaščito lesa priporočamo uporabo kakovostnega premaza, ki vsebuje več sestavin za podaljšanje obstojnosti premaza. V premazu mora biti dovolj kvalitetne smole, da se na površini lesa tvori film ustrezne debeline, kar je ključni faktor za zagotavljanje obstojnosti premaza." Za učinkovito zaščito priporoča debelino filma vsaj 40 μm. "Debelejši ko je film, dolgotrajnejša je zaščita, vendar le do debeline, ki še zagotavlja ustrezno sušenje in elastičnost premaza. Odpornost proti UV-žarkom zagotavljajo pigmenti in posebni dodatki, ki odbijajo ali absorbirajo UV-žarke ter s tem preprečijo njihov dostop do površine lesa. Zato brezbarvno lazuro na zelo izpostavljenih zunanjih površinah odsvetujemo."
Kaj pa obnavljanje? Postopek obnavljanja premaza je, nadaljuje sogovornica, odvisen od vrste predhodnega premaza in od pravočasnosti izvedbe obnove. Pri pravočasnem obnavljanju zadostuje en sam nanos premaza. "Dva vzdrževalna nanosa nanesemo le, če zamudimo pravi čas za obnavljanje in je premazni sistem utrpel že preveliko škodo. Če pri pripravi površine ugotovimo, da so les napadli tudi lesni škodljivci, najprej odstranimo star premaz, nato površino premažemo s sredstvom, ki škodljivce uniči, zatem pa nanesemo dva ali tri nanose premaza," je jasna sogovornica.

Boj s plesnimi in glivami
Na leseni površini se lahko pojavijo plesni in glive. Kako se spopasti s tem problemom? “Plesen je površinski pojav in se lahko pojavi tako na nepremazanem kot tudi na premazanem lesu. Podoben pojav predstavljajo alge, ki se pojavijo le na površini lesa ali premaza, medtem ko glive trohnivke nastanejo v lesu in ne na premazu,” pojasni Jelica Vince iz podjetja Helios TBLUS. Sogovornica doda, da sta poleg hranilnih snovi za razvoj plesni ključni še ustrezna vlaga in temperatura. “V okoljih z visoko vlago ali na površinah, kjer zaradi dnevnih temperaturnih nihanj nastaja kondenz, se je težko izogniti nastanku plesni.”
Prizna, da učinkovite in dolgotrajne preventivne zaščite premaza pred razvojem plesni praktično ni. “Nekateri premazi, dostopni za široko potrošnjo, vsebujejo fungicide, ki zavirajo rast plesni, vendar so dovoljene koncentracije zaradi biocidne zakonodaje običajno pod mejo učinkovitosti. Pri tovrstnih izdelkih lahko rečemo, da fungicid v premazu upočasni razvoj plesni. Če bi bila koncentracija fungicida višja od dovoljene, bi govorili o biocidnem izdelku, ki je zavezan strogi zakonodaji.”
Zvonko Gradišnik iz podjetja Grama zato meni, da je najpomembnejša konstrukcijska zaščita lesa, s katero ga zaščitimo pred padavinami in vlago, ki sta glavna vzroka za nastanek plesni in gliv. “Ker pa konstrukcijska zaščita ni zmeraj mogoča, uporabimo fungicidne in biocidne zaščitne premaze. Namenjeni so izključno za preventivno zaščito lesa na prostem,” doda sogovornik. Plesen z lesa odstranimo z odstranjevalci plesni po v članku že omenjenem postopku za čiščenje terase. Suh les nato premažemo z ustrezno osnovno zaščito proti plesni, glivam in ostalemu. Gradišnik tudi opozori, da se osnovna zaščita nikoli ne sme uporabljati kot samostojen premaz. Kadar pa se na lesu razvijejo glive, tak les odstranimo in zamenjamo z novim.
Premazi, ki ščitijo les
Na vprašanje, kateri premazi so primerni za les, če želimo ohraniti naravno strukturo lesa, in kateri postopki se priporočajo za njihovo uporabo, Gradišnik odgovori: "Vsa olja in lazure so transparentni in ohranjajo naravno strukturo lesa. Naravno strukturo namreč ohranja transparentnost premaza. Za naravni videz lesa je potreben brezbarven premaz. Kar nekaj takih se najde v specializiranih prodajalnah." Hkrati opozori, da so brezbarvni premazi manj trajni od pigmentiranih in nekateri proizvajalci jih ne priporočajo kot samostojne premaze. "Če se kljub temu odločimo zanje, se obvezno prepričajmo, ali lahko ta premaz uporabimo kot samostojnega, ob zavedanju, da bomo opravili več nanosov. Obvezna je uporaba temeljnega zaščitnega premaza."
Tudi Jelica Vince v ospredje postavi lazurni premaz, ki tvori na površini lesa film in deluje kot fizična zapora, ki ščiti les pred škodljivimi vplivi iz okolja in ga hkrati dekorativno obarva. Prav tako les ščiti pred maščobami, saj je odporen proti blagim čistilom in kemikalijam. Pomembne lastnosti lazur so paroprepustnost in enostavno premazovanje ter obnavljanje. Hkrati sogovornica še opozori, da je pri lazurah treba posebno pozornost nameniti priporočeni porabi, saj lahko samo z upoštevanjem navodil za uporabo pričakujemo kakovostno in dolgotrajno zaščito lesa.
Kot drugo možnost navede oljenje lesa: "Olje prepoji pore lesa in jih zapolni ter s tem ne tvori zaščitnega filma na površini lesa. Oljena površina je vodoodbojna (hidrofobna), vendar ni vodoodporna. Zato je vremenska obstojnost oljene površine precej manjša kot pri lazurah in zahteva pogosto obnavljanje."
