Sanja Verovnik
Fasada stavbe ima več funkcij. Z njeno izvedbo arhitekturno polepšamo in uskladimo videz stavbe, zaščitimo nosilno konstrukcijo pred vplivi vremena, povečamo toplotno ugodje v prostorih, zmanjšamo toplotne izgube stavbe, izboljšamo celotno energijsko učinkovitost stavbe in toplotno stabilnost konstrukcije, zagotovimo zrakotesnost, vodotesnost in difuzijsko odprtost konstrukcij stavbe, poskrbimo za zvočno izolativnost, v nekaterih primerih fasad tudi vidni stik z okoljem, našteva mag. Peter Petrovčič, energetski svetovalec pri mreži EnSvet.
Kako izbrati ustrezno barvo
Najprej izberite osnovno, prevladujočo barvo fasade in šele nato poiščite dodatne barvne odtenke. Navdih najdete v svoji okolici. Na izbiro barve pa ne vpliva le okolica, ampak tudi barva strehe, oken in žlebov.
Izberite barve, ki se naravno pojavljajo v vaši okolici, svetujejo v podjetju Baumit. “Izogibajte se preveč bleščečim in živim odtenkom. Če barve ne ustrezajo funkciji stavbe, je videz te neprimeren in spremenjen.” V Baumitu še opozarjajo, da barva na veliki površini fasade običajno deluje svetlejša kot na majhni površini. Na to vpliva veliko dejavnikov, kot so svetloba, velikost in površina.
Sodobne fasade so trajne
Na vprašanje, ali pri fasadah poleg prednosti opažamo tudi pomanjkljivosti, energetski svetovalec pojasni, da iz funkcij, ki jih imajo fasade sodobnih ali energetsko prenovljenih stavb, o slabostih težko govorimo, saj koristi v celoti odtehtajo višje stroške načrtovanja in izvedbe ter nekoliko več skrbi pri rednem vzdrževanju fasade. "Toplotni ovoj sodobnih stavb, ki poleg fasade vključuje še strop proti podstrehi ali poševne in ravne strehe, tla na zemljini ali tla nad neogrevano kletjo ter okna, namreč zagotavlja ugodne bivalne pogoje ob istočasni minimalni rabi energije za ogrevanje. Predvidene gradbene zahteve glede toplotnih potreb stavb ob uvedbi skoraj ničenergijskega standarda gradnje, zahtevajo specifično rabo toplote za ogrevanje stavbe pod 25 kWh energije na kvadratni meter ogrevane površine stavbe na kurilno sezono, kar preračunano pomeni pod 2,5 litra kurilnega olja. Povprečna sodobna stavba s 150 m2 bivalne površine tako porabi pod 400 litrov kurilnega olja za ogrevanje stavbe na kurilno sezono. Pasivne stavbe pa dosegajo rabo pod 1,5 litra na kvadratni meter, nekatere tudi pod liter. To pa je v primerjavi s povprečnimi neizoliranimi stavbami iz 70-ih let prejšnjega stoletja bistveno manj, saj te porabijo tudi 3000 litrov kurilnega olja na sezono," opozori Petrovčič. "Poleg tega so sodobne fasade trajne, estetske, odlično tesnijo stavbo in ščitijo gradbene konstrukcije pred vremenskimi vplivi. Pri novogradnjah torej, predvsem pa pri energetskih sanacijah starejših stavb, se investitor ne bi smel spraševati, koliko izolirati stavbo, temveč kako čim bolj spoštovati sodobne pristope pri vgradnji in obnovi fasad. Strošek se mu bo zagotovo povrnil v trajnostni dobi fasade, še posebej, ker Eko sklad ponuja nepovratna sredstva in ugodne kredite za izvedbo tovrstnih ukrepov."
Kontaktne in prezračevane
Peter Petrovčič pravi, da se fasade glede na vrsto nosilne konstrukcije stavbe in lego površin med seboj razlikujejo. "Po prvi delitvi obstajata dve vrsti fasad. Kontaktne fasade so najpogostejši primer v praksi in relativno nezahteven za izvedbo, osnovna shema pa je notranji omet, nosilna konstrukcija, toplotna izolacija in zaščitni zunanji omet. Prezračevane fasade pa so z gradbeno fizikalnega vidika najugodnejše, so zahtevne za izvedbo, osnovna shema sestave konstrukcije pa je notranji omet, nosilna konstrukcija, toplotna izolacija, po potrebi paroprepustna vetrna zapora, zračni prostor širine vsaj štiri centimetre in fasadna obloga, ki je lahko les, kamen, umetne snovi ... Stena proti terenu se izvede na vkopanih zunanjih stenah, kjer je poleg toplotne izolativnosti bistvena zahteva tudi preprečitev vnosa vlage iz zemljine v prostore, osnovna shema pa je notranji omet, nosilna konstrukcija, hidroizolacija, toplotna izolacija, zaščita toplotne izolacije in zasip gramoza z drenažno inštalacijo."
Klasika ali drugačnost
V zadnjem času se vsaj pri novogradnjah skoraj ne pojavljajo več kričeči barvni toni fasad, opaža arhitektka Katarina Šauperl iz Os arhitekture. Kar pa ne velja za kar lepo število prenovljenih fasad večstanovanjskih stavb. “Nekoč enovito in barvno usklajeno zasnovane soseske so tako dobile pisano podobo z neusklajenimi barvami in so po prenovi kljub osveženim barvam videti precej manj privlačne,” je kritična Šauperlova. Na splošno se je težko odločiti, ali izbrati klasično fasado ali nekaj povsem drugačnega, razmišlja sogovornica.
Kot pravi, lahko oboje izpade lepo ali čista polomija. “Pri novogradnjah je vse skupaj lažje, saj se stavba načrtuje kot celota. Pri rekonstrukcijah in dozidavah se je treba prilagoditi obstoječi stavbi in želenemu končnemu rezultatu. Vsekakor je priporočljivo, da se za pomoč pri izbiri barve in materiala obrnete na arhitekta,” opozori Šauperlova. Pri tem doda, da je izbira vrste fasade in predvsem barve odvisna od barve strehe in žlebov stavbe ter lokacije zgradbe.
Kje je izolacija
Druga delitev fasad je glede na položaj toplotne izolacije glede na nosilno konstrukcijo, pojasni sogovornik. Tako poznamo toplotno izolacijo na zunanji strani, notranji strani, na obeh straneh ali v samem jedru. "Fasade delimo tudi glede na izvor toplotnoizolacijskih materialov. Ti so lahko sintetičnega, mineralnega ali biološkega izvora," pojasni Petrovčič. Pravi, da ima navedena skupina fasad svoje prednosti in slabosti, zato je treba sistem fasade skrbno načrtovati in pri tem upoštevati različne zahteve glede vrste gradnje, zahtev energetske učinkovitosti in požarnega varstva in drugega. To pomeni, da je treba toplotno zaščito izbrati in dimenzionirati tako, da bo toplotna prehodnost zunanje stene dovolj nizka in bodo materiali za posamezne sloje pravilno izbrani in razporejeni, da ne bo nedovoljene kondenzacije vodne pare. Prav tako mora biti toplotnoizolacijski ovoj zunanjih sten enakomeren, sklenjen, brez nedopustnih oslabitev in primerno povezan s toplotno zaščito drugih delov ovoja stavbe.
Neustrezna izbira in izvedba imata posledice
Na fasade vpliva tudi vreme. Slovenija je precej izpostavljena vremenskim vplivom in nevšečnostim. Zračna vlaga zelo niha, prav tako temperature, prisotna so neurja z močnim vetrom in točo, tudi požarov je veliko, opozori Peter Petrovčič in nadaljuje: "Fasadni sistem je zato treba pravilno in utemeljeno izbrati glede na specifične zahteve posamezne gradnje. Ker se za vsako težavo in posebnost gradnje najde rešitev, je potrebno ustrezno tehnično načrtovanje izvedbe fasade. To ne sme biti prepuščeno tehničnim laikom, ki prepogosto spregledajo katero od bistvenih zahtev pri gradnji. Posledice so neustrezna izvedba, visoki stroški popravil in vzdrževanja ter kup nejevolje in iskanja krivcev. Ob primernem inženirskem načrtovanju, profesionalni izvedbi s pooblaščenim izvajalcem in uporabi sistemskih materialov le enega proizvajalca bodo vloženi trud in nekoliko višji stroški poplačani s trajnostjo, nizkimi stroški ogrevanja in primernim videzom stavbe."
