Kako v kopalnici preprečiti neprijetna presenečenja

Vzroki poplav v kopalnicah so različni, v splošnem jih delimo na zunanje, kakršni so narasle reke ali potoki - v obalnih krajih tudi morje - in vdor meteorne vode, ter take, ki izvirajo iz napeljav znotraj kopalnice. Sem štejejo nepravilno načrtovana odvodna kanalizacija, zamašene odtočne cevi, prelivanje preko roba sanitarnih elementov, počeni radiatorji, izpust iz pralnega stroja.

Poskrbite za preventivo

Medtem ko proti zunanjim vzrokom težko ukrepamo, pa je za preventivo znotraj kopalnice kar nekaj možnosti. "Odtočni cevni sistemi morajo biti pravilno načrtovani, kar pomeni, da so cevi primernih premerov in v primernem naklonu. Skrbeti moramo za prehodnost cevi in čistost sifonov, v WC-školjke ne smemo odmetavati neprimernih predmetov. Če do poplave vseeno pride, nekaj varnosti zagotavljajo talni varnostni sifoni, ki pa se jih v modernih kopalnicah v veliki meri opušča. Kadar ima kopalnica pršni prostor v enakem nivoju kot tla, potem tak sifon niti ni potreben, ker bo voda odtekala preko odtoka prhe. Zaradi estetike, pa tudi higiene, se v kopalnice pogosto vgrajujejo umivalniki brez prelivne odprtine. V takih primerih se pred prelivanjem vode preko roba umivalnika lahko zaščitimo s posebnimi sifoni. Novejši pralni stroji pa že imajo tako imenovano večkratno zaščito pred izlitjem," preventivne ukrepe izčrpno opiše Geberitov zunanji strokovni sodelavec Arnold Mažgon. Svetuje še redno pregledovanje vodovodnih in odtočnih sistemov v kopalnici, kar naj bi po njegovem mnenju opravili vsaj štirikrat letno, odvisno od pogojev uporabe. Preventivno delujejo tudi avtomatski senzorji za vodo in drugi tehnološki pripomočki, ki so zelo izpopolnjeni in posledično tudi učinkoviti. "Vedeti pa moramo, da se recimo iz pralnega stroja kljub taki zaščiti še vedno lahko izlije omejena količina vode, tudi do deset litrov," dodaja Mažgon.

Materiali in konstrukcijske rešitve za večjo odpornost kopalnice

Obstajajo tudi posebne vrste materialov in konstrukcijskih rešitev, s katerimi je mogoče povečati odpornost kopalnice in deloma preprečiti poplave. "Najbolj razširjen ukrep so talne in stenske obloge, odporne proti vodi. Pri oblogah iz keramike ali kamna je treba upoštevati, da voda pronica med fugami, zato take obloge niso vodotesne. Preden torej po tleh in po stenah lepimo ploščice, je treba vse te površine zaščititi s tesnilnim premazom. Še posebej pa je treba s posebnimi tesnilnimi trakovi zatesniti vogale med tlemi in stenami ter vogale v kotih kabin za prhanje. Med ploščicami uporabimo čim bolj vodotesno fugirno maso, pri navadnih fugirnih masah pa vodotesnost lahko izboljšamo s posebnimi premazi," naštevajo v podjetju Kalcer. Vse našteto zmanjša ali popolnoma prepreči prodor vode z zgornje strani – ob izlitju iz pralnega stroja, puščanju kadi za prhanje ali ob poplavni vodi, ki priteče v prostor. Arnold Mažgon denimo med konstrukcijskimi rešitvami omenja pršne prostore v nivoju in pa precej manj priljubljene pragove na vhodu v kopalnice.
 

Pri namestitvi posebnih vodoodpornih tesnil ali premazov za preprečevanje puščanja vode v Kalcerju menijo, da je bolj kot izbira določene blagovne znamke pomembno, da so izvedeni pravilno in po navodilih proizvajalca. Arnold Mažgon svetuje uporabo tovrstnih tesnil predvsem na območjih okoli prh in tudi kopalnih kadi. Tudi Peter Marič, svetovalec v Salonu keramike Romet, za omejitev škode pri izlitju vode pred polaganjem keramike priporoča vgradnjo tesnilnih mas oziroma tkanin. K tem spadajo tudi tesnilne manšete okoli prebojev v tesnilni površini, kot so priklopi za armature, odtoki ipd. "Vgradnja teh je priporočljiva v vseh primerih, posebno pa pri montažnih gradnjah. Na obremenjenih območjih, ki so stalno vlažna, na primer v kabinah za prhanje, lahko vlaga vdre v konstrukcijo skozi prepojeno fugirno maso," pojasnjuje Marič.

Kako preprečimo večjo škodo

In kaj lahko storimo, če se je poplava že zgodila, da preprečimo večjo škodo? Pri Kalcerju svetujejo, da po kratkotrajni poplavi vodo čim hitreje odstranimo in počakamo, da se prostor posuši. "Med stiki ploščic bomo verjetno opazili bele naslage izluženih soli, te je treba sproti odstranjevati. Ko se soli nehajo izluževati, vemo, da se je proces sušenja končal," pojasnjujejo v Kalcerju. Tudi Peter Marič opozarja, da je treba pred ponovnim zaprtjem konstrukcije oziroma polaganjem keramike zagotoviti ustrezno izsušitev.

V Kalcerju dodajajo še praktičen nasvet: "Včasih so imele kopalnice za centimeter ali dva nižji tlak kot preostali prostori, obvezni so bili tudi talni odtoki. Če kopalnica nima praga, je ob izlivu pomembno, da čim hitreje preprečimo izliv v druge prostore, na primer z brisačami, letvicami in drugimi preprekami, da ne nastane večja škoda na talnih oblogah in pohištvu sosednjih prostorov."

Odpornejša oprema

Kako pa je s pohištvom v kopalnici? "Kadar nastane poplava, se bo material napil vode in se bo deformiral, zato bo pohištvo uničeno," svari Peter Marič. Kopalniško pohištvo naj bi bilo že v osnovi bolj odporno proti vlagi, dodaja Arnold Mažgon. "Seveda tudi tu pomembno vlogo igra cena. Korpusi omaric bi morali biti narejeni iz ivernih plošč razreda P3 ali P5. Površina pohištva je lahko obdelana na različne načine. Lahko je lakirana, furnirana, prevlečena s folijami ali HPL-laminati (ultrapasi). Vse to daje ivernim ploščam visoko stopnjo odpornosti proti vodi. Če je uporabljen naravni les, mora biti ta ustrezno zaščiten. Končna obdelava, predvsem vogalov in spojev, je seveda zelo pomembna. Kopalniško pohištvo pa lahko pred škodo zaščitimo tako, da ga pritrdimo na steno in tako dvignemo od tal," še svetuje sogovornik.