Jasna Marin
Dolgotrajni dež in hladni dnevi precej ustavijo rast nekaterih rastlin, zlasti tistih, ki potrebujejo veliko sonca in toplote. Koristno je da takrat, ko so napovedane nizke nočne temperature, še pred večerom rastline previdno pokrijete ali ovijete z vrtnarsko tkanino. Obstaja pa še nekaj rešitev, ki pomagajo rastlinam premagovati težave s kislim vremenom.
Streha iz folije
Sadike paprike in paradižnika vam bodo hvaležne, če na vrt posajene v začetni fazi zaščitite s tunelom iz lokov in folije. Tunel jih bo varoval pred hladnim vremenom in dežjem. Pazite le, da v dneh, ko je posije sonce, tunel ali folijo dvignete, da ne bo pregrevanja in da bo med rastlinami lahko krožil zrak.
Takrat ko so sadike paradižnika in paprike že večje in vreme toplejše, jih pred dežjem zaščitite s streho iz folije, saj jih bo dež tako manj utrudil. V ta namen boste potrebovali oporo bodisi iz lesenih letev bodisi iz jeklene loke, ki naj bodo višji kot je končna velikost paradižnikovih sadik. Treba je upoštevati, da visoke sorte paradižnikov lahko zrastejo tudi več kot 2 metra v višino, zato naj bo ogrodje ustrezno visoko. Na vrh ogrodja pa pritrdite prozorno folijo, namenjeno za rastlinjake. Takšna folija je trdnejša in obstojnejša ob navadne folije.
V rastlinjaku
Veliko ljudi ima doma majhen rastlinjak, v katerem čez poletje rastejo paradižniki, paprike, jajčevci in solate. Rastlinjak je zlasti primeren za paradižnik, ker je ta pod streho precej bolj varen pred krompirjevo plesnijo, kot če je posajen na prostem. Bo pa treba poskrbeti za redno prezračevanje rastlinjaka, da se ne bi rastline ožgale. Najprimernejši so rastlinjaki, ki imajo postrani okna.
Ker so listi paradižnikov občutljivi na vodo, v rastlinjakih montirajte kapljični namakalni sistem, ki bo zagotovil dovajanje vode po tleh. Ko se temperatura v rastlinjaku povzpne nad 30 stopinj Celzija, cvetovi paradižnika proizvedejo manj cvetnega prahu in manjše plodove, zato je priporočljivo, da rastlinjak v vročih dneh senčite. Opraševalcev je v rastlinjaku prav tako manj kot na prostem, zato pomagajte paradižniku tako, da temeljito stresete vrvice ali količke, ob katerih rastejo, da se cvetni prah vsuje na cvetne brazde.
Sredstvo za krepitev
Takoj po neurju je priporočljivo škropljenje vseh rastlin, ki jih bo verjetno mogoče rešiti in okrepiti s pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg ali aminokisline. Kar nekaj različnih pripravkov dobite v vsaki trgovini s sredstvi za rastline. Nato počakajte vsaj dan ali dva, da vidite, ali sredstvo deluje. Škropljenje ponovite čez teden dni.
Osipavanje
Vrtnine, ki rastejo v višino - torej tudi paradižnik in papriko - , je koristno osipati: ko sadike zrastejo 20 centimetrov ali več, jih osipajte do višine 7-10 centimetrov. Z osipavanjem boste spodbudili razvoj korenin in jim zagotovili večjo stabilnost ter laže črpanje vode in hranil iz tal.
Opora
K paradižnikom ste najbrž že postavili količke, če pa rastejo v rastlinjaku, jih napnite ob vrvice. Sadike med rastjo sproti privezujte ob oporo in jim redno odstranjujte zalistnike, da bodo plodovi dobili več hrane. Rastline, ki ste jih nedavno posadili na vrt ali v rastlinjak, redno zalivajte pri tleh, z gnojenjem pa počakajte vsaj tri tedne, da se korenine dobro vrastejo v tla.
