Dolga vigna in lima fižol, novejši stročnici za vroča poletja

Stročnice sodijo med rastline, ki obogatijo in prerahljajo zemljo. V dobri ekološki pridelavi bi morale vsako leto zasedati vsaj 25 odstotkov površin. Pa danes to težko dosežemo, saj smo visoki fižol, ki je najbolj priljubljena stročnica na vrtu, pregnali v žičnice. Nizki fižol še vedno nima take priljubljenosti, kot bi si jo zaslužil. Pa tudi druge stročnice nekako ne najdejo poti v naša srca. V rastlinjakih, kjer bi stročnice lahko pomenile pomemben prispevek k bolj pestremu kolobarju, pa je prevroče zanje. Zato zelo pogosto ravno prvi, najbolj želeni cvetovi odpadajo. Preprosto, poletje se s svojimi res visokimi temperaturami zavleče v september. Pri temperaturah nad 30 stopinjami pa se cvetovi visokega fižola ne oplodijo.

Že nekaj let pa imate vsi ljubitelji fižola možnost poleg običajnega fižola posejati dve stročnici, ki pa najbolje uspevata ravno v vročini. Odlična rešitev za popestritev kolobarja v rastlinjakih pa tudi na prostem sta dve novejši, ne več povsem novi stročnici, to sta dolga vigna za ljubitelje stročja in lima fižol za ljubitelje zrnja.

Zato letos ob nekaj kolih ali vrvicah posejte dolgo vigno in lima fižol. Seme dobite pri nas v bolje založenih trgovinah s semenom.

Dolga vigna

Dolga vigna ni popolna novost, saj so jo v nekih drugih, davnih časih že prodajali kot kilometrski fižol po različnih oglasih. Mnogi ste se že takrat srečali z njo.

Uvrščamo jo med stročnice, je pa resnično le daljna sorodnica fižola. Za razliko od fižola pa ta rastlina odlično uspeva ravno v najbolj vročem delu poletja, ko se fižol ne more oploditi. Njeni cvetovi so lepi, rahlo rožnati in nekoliko večji, najbolj zanimivi pa so njeni res zelo dolgi, svetlo zeleni stroki. Zrastejo tudi daljši od pol metra. Za ljubitelje stročja bo dobrodošla, saj zapolni čas med tem, ko je nizki fižol že dal najboljši pridelek, visoki fižol pa še ni začel roditi.

Čeprav tudi visokega fižola ne bi smeli sejati pred drugim tednom maja, pa je za dolgo vigno še bolj pomembno, da je ne sejemo v prehladno zemljo. Prav letošnje leto je tako, ko se je zagotovo še ne sme sejati.

Zato pa lahko vzgojimo sadike. Sejemo jo zadnji teden aprila ali prvi teden maja v lončke, premera okoli 5 centimetrov. V vsakega posejemo pet do osem semenk. Ko korenine prerastejo lonček tako, da jo lahko iz njega potegnemo skupaj s koreninsko grudo, sadike presadimo na stalno mesto. Običajno potrebuje tri do štiri tedne, da je primerna za presajanje. Za setev na prosto je zdaj še prehladno, sadike pa si lahko že vzgajate. Tudi visoki in nizki fižol bi jaz zdaj raje posejala kar v lončke. Do vznika naj bodo lepo na toplem, ko pa opazimo prve znake kaljenja, jih lahko prestavimo tudi ven. Zemlja pa je skoraj še prehladna.

Dolgo vigno v običajnih letih sejemo direktno na stalno mesto. Zemlja mora imeti vsaj 15 stopinj. Priporočam, da seme pred setvijo čez noč namočite. Na eno oporo posejemo pet do osem semenk.

Gredico za setev je treba dobro pripraviti, saj korenine stročnic zahtevajo veliko zračnost in odcednost zemlje. Pognojimo s šestimi do osmimi litri komposta na kvadratni meter. Pomešamo ga v zgornjo plast (20 cm) zemlje. Najbolje pa je, da v vsako sadilno jamico damo pest komposta, pomešamo z zemljo in potem posadimo drobne semenke. Sicer pa lahko uporabite tudi kupljena organska gnojila (brikete), nikakor pa ne gnoja. Dolga vigna zraste nižje kakor visoki fižol, nekako v višino paradižnika pride. V rastlinjaku je to do stropa, na prostem pa morda do dva metra. V žičnici jo posadimo na najbolj sončna mesta, ne smemo dopustiti, da bi jo zasenčil visoki fižol. Tako kakor fižol zahteva oporo, okopavanje in rahljanje tal med poletjem. Odlično prenaša sušo in je ni potrebno zalivati. Hvaležna pa bo za prekrita, zastrta tla.

Vigno sadimo v vrsti 50 centimetrov narazen, med vrstami pa 70 centimetrov. Dobro se razume s kapusnicami, zato lahko med vrste vigne posadite sadike cvetače in brokolija, vendar pazite, da vigna ni pregosta.

Dolga vigna odlično uspeva tudi v rastlinjakih. Tam je res dobrodošla, saj nam popestri drugače zelo ozek kolobar, v katerem prevladujejo plodovke. Na eno polovico rastlinjaka posadimo razhudnike (paradižnik, paprika, jajčevec), na drugi pa naj rastejo kumare, bučke, lubenice, melone, predvsem pa tudi dolga vigna. Naslednje leto polovici zamenjamo. Gnojimo samo polovico, kjer rastejo razhudniki, tako tudi ne boste v nekaj letih rastlinjaka pregnojili, kar se zdaj pogosto dogaja.

Uživamo mlade, zelo nežne in izredno dolge stroke. Ker postanejo zelo hitro starikavi, suhi in trdi, jih trgamo redno, ves čas. Ne čakajte na dolžino pol metra, takrat že niso več tako mehki, masleni in sladki. Kar ne pojemo, zamrznemo. Zamrznemo brez blanširanja. Tudi pri dolgi vigni velja podobno kakor pri bučkah, bolj pridni bomo pri trganju, več časa bo cvetela in rodila. Ko pustimo na njej preveč strokov zoreti, bo prenehala cveteti.

Ravno tako pa vas ne sme razočarati, če bo pridelek slab v vlažnem, hladnem poletju, saj jo takrat pošteno zebe. Proti koncu poletja, ko se začne hladiti, bo dolga vigna prenehala roditi. Takrat pa bo obilen pridelek že dajal visok fižol. Ob spravilu gredic z vigno rastlin ne smemo puliti, samo porežite nadzemne dele, korenine pa naj ostanejo v zemlji. To velja tudi za vse stročnice, ki jih sadimo na vrtu.

Lima fižol za ljubitelje mladega, mlečnega zrna

Poleg dolge vigne je za vroča poletja odličen tudi lima fižol. Tudi ta je samo sorodnik našega fižola. Ker prihaja iz Južne Amerike, ravno tako odlično prenaša vročino in sušo. Tudi lima fižol je visoka rastlina, za razliko od vigne je tudi košat in zraste celo višje od nekaterih sort fižola. Uživamo pa samo zrna, tako mlada kakor kasneje suha. Stroki, v katerih jih najdemo, so bleščeči, zeleni, rastejo v šopih in so tudi zelo lep okras na vrtu. Mlada zrna so velika, povsem ploščata in bele barve. Suho zrno je krem barve z rjavo-rdečimi lisami in seveda ostane ploščato.

Tudi lima fižol sadimo v žičnico, ker ni v sorodu z navadnim fižolom, se z njim ne križa, tako si lahko nekaj strokov (enako velja tudi za dolgo vigno) shranimo tudi za seme. Gredice pripravimo enako kakor za druge stročnice, tudi poletna nega je enaka. Ker pa je lima fižol zelo košat, v rastlinjaku naredi preveč sence in ga zaradi tega v manjše rastlinjake raje ne sadimo. Vse stročnice so zelo hvaležne za okopavanje, posebej takrat, ko zrastejo nekje do meter, meter in pol višine. Ob okopavanju jih tudi ogrnemo z zemljo.

Uši preganjamo tako, da ob fižol, lima fižol in dolgo vigno posadimo žametnice in šetraj. Če se pojavijo, vršičke kar odščipnemo.

Po spravilu korenin stročnic ne izpulimo, pustimo jih v zemlji.

Tako dolga vigna kakor lima fižol sta lahko zelo zanimiva in uporabna tudi v loncih in posodah na balkonih in terasah. Najprej imata lepe cvetove, kasneje pa so zanimiv okras tudi stroki obeh poletnih stročnic.

Leča in čičerika - nizki stročnici za vroče poletje

Za najhujšo poletno vročino in popestritev kolobarja na vrtu pa lahko posejete še dve nizki stročnici, ki bosta najbolj uživali v vročem in suhem poletju. To sta leča in čičerika. Obe uspešno kalita, šele ko se zemlja ogreje nad 15 stopinj. To upoštevajte in ju sejte šele v drugi polovici maja. Lahko pa ju sejete že zdaj za sadike.

Seme pred setvijo prav tako namočite čez noč. Rastlini sta bujnejši kakor nizki fižol, zato ju sejemo vsaj 40 centimetrov narazen med vrstami, v vrsti pa na 10 do 15 centimetrov po eno zrno. Prav tako je treba posevek vsaj enkrat okopati, prezračiti in obenem prigrniti zemljo ob stebla rastlin. Tako zagotovite, da ne bodo popadale po tleh. Leča in čičerika sta na vrtu celo poletje, pridelek dasta šele v septembru, to upoštevajte, ko planirate poletna in jesenska sajenja.

Stročnice so pomemben del ekološkega vrta, običajno jih je na naših vrtovih premalo. Mogoče pa se boste zdaj navdušili tudi nad katero od novejših.