(INTERVJU) Primož Tručl: Ne morete zgrešiti, če si zagotovite lasten vir električne energije

Potem ko se je lani veliko govorilo o zelo dolgih čakalnih dobah za pridobitev soglasja za priključitev sončne elektrarne za samooskrbo, nas zanima, kaj je na področju samooskrbe z električno energijo novega letos. Za naše bralce je seveda v prvi vrsti pomembna samooskrba za gospodinjske odjemalce.

"Pomembna novost zadeva roke postavitve elektrarn za samooskrbo po Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki omogočajo letni poračun. Evropska komisija je namreč pred leti postavila skrajni rok za ukinitev letnega poračunavanja prevzetih in oddanih količin električne energije v omrežje, implementacija tega roka pa je bila prepuščena posameznim državam. Letno poračunavanje je po mnenju Evropske komisije treba ukiniti, ker posamezniki, ki lahko to možnost koristijo, plačujejo nesorazmerno majhen, torej premajhen delež stroškov za uporabo omrežja. Omrežje namreč intenzivno koristijo tako za oddajanje kot tudi za prejemanje energije, plačajo pa tega distribucijskim podjetjem, ki skrbijo za omrežje, ne. Po uredbi, ki je bila v Sloveniji sprejeta lani, bodo do letnega poračunavanja po dosedanjem sistemu upravičeni lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn, ki bodo soglasje za priključitev elektrarne pridobili najkasneje do 31. decembra letos. Da bo elektrarna upravičena do letnega poračunavanja, pa bo morala biti priklopljena do 31. decembra 2024. Po pridobitvi soglasja za priključitev bodo imeli investitorji torej še celo leto čas, da elektrarno postavijo. V začetku je namreč veljalo, da jo bo treba tudi priklopiti do konca tega leta," pojasnjuje Primož Tručl.

Bo to sploh izvedljivo? Bodo vsa soglasja izdana pravočasno?
"Na to vprašanje je težko odgovoriti. Izdanih bo toliko soglasij za priključitev, kolikor jih bodo distributerji zmogli izdati. Bolj verjetno je, da bodo pravočasno obravnavane vloge, oddane danes, kot tiste, ki bodo vložene šele avgusta ali septembra. Verjamem pa, da se bo kdo še novembra spomnil zaprositi za soglasje za priključitev samooskrbne elektrarne. Ker Zakon o upravnem postopku predvideva, da morajo upravni organi, v tem primeru elektrodistributerji, izdati soglasje v največ enem mesecu, bodo nekateri vlagatelji pač pričakovali, da ga bodo tudi prejeli v enem mesecu. Iz prakse pa vemo, da se na soglasja čaka dlje, pri Elektru Maribor tudi več kot tri mesece, tik pred zdajci pa se bo ta rok najverjetneje še podaljšal. Zato se mi zdi pametno zaprositi za soglasje že zdaj."

So pa trije meseci vseeno krajši čas, kot se je na soglasje čakalo lani.
"Obdobje čakanja niha glede na število oddanih vlog, vmes je trajalo tudi že pet ali šest mesecev, razlika pa je tudi med distributerji. Kadarkoli se približuje kak rok, se po neki čudni logiki število vlog poveča, zato pričakujem, da se bo tudi takrat, ko bodo začeli mediji bolj intenzivno poročati, da se približuje zadnji rok za oddajo vlog za samooskrbne sončne elektrarne z letnim poračunom."

Povpraševanje se je umirilo

Kako pa je s povpraševanjem po samooskrbnih sončnih elektrarnah? Vemo, da je bilo lani oddanih veliko prošenj za soglasje in postavljenih kar precej naprav.

"Povpraševanje se je malo umirilo iz dveh razlogov: prvi je, da je približno četrtina vlog zavrnjena, in to nekaj ljudi odvrne, da bi sploh zaprosili za soglasje, ker ne želijo plačati zaman. Svetujem jim, naj vseeno poskusijo, da bodo vsaj vedeli, ali lahko postavijo elektrarno. Drugi vzrok za manjše povpraševanje je nižja cena elektrike, ki jo država zelo omejuje. V Sloveniji se premalo zavedamo, da imamo zaradi ukrepov vlade zelo nizke cene elektrike, ki ne odražajo realnega stanja na trgu z električno energijo. Sicer so se cene tudi na evropskih in svetovnih borzah nekoliko umirile, ampak še vedno so precej višje, kot jih plačujemo v Sloveniji, kjer je vlada sprejela ukrepe za zamejitev cen električne energije. Ker so cene zamejene, ljudje menijo, da se jim investicija v sončno elektrarno ne izplača. V resnici bi imeli brez teh ukrepov veliko višje mesečne stroške. Treba je gledati dolgoročno, ne se odločiti šele takrat, ko bo elektrika dražja. Država ne bo mogla večno zamejevati cen elektrike, in ko bodo te znova poskočile, bi bilo dobro že imeti lasten vir energije."

Večje subvencije za elektrarne z baterijo

Kako pa je letos s subvencijami? Ali jih je še mogoče pridobiti?
"Subvencije še vedno podeljuje Eko sklad, so pa dveh vrst. Za elektrarne brez baterij je subvencija 50 evrov za inštalirani kilovat moči, medtem ko je bil ta znesek prej 180 evrov. Za povprečno elektrarno z močjo 10 kW je torej subvencija 500 evrov, prej pa je bila 1800 evrov, medtem ko investicija v povprečju stane od 12.000 do 14.000 evrov. Bistveno višje so subvencije za elektrarne z baterijo, 500 evrov za inštalirani kilovat, le da je predpisana tudi minimalna velikost baterije. Je pa tudi investicija bistveno dražja, 10-kilovatna elektrarna z baterijo stane okoli 20.000 evrov. Povračilna doba je torej približno enaka."

Pa je na voljo dovolj baterij? In kako je s sončnimi paneli in drugimi sestavnimi deli?
"Baterije so na voljo, proizvajalci jih uvrščajo na seznam opreme pri SODO, ki ima dovoljenje za montažo. Dobavljivost komponent se je v zadnjih dveh mesecih bistveno izboljšala, tako da z opremo ni težav. Težave se pojavljajo pri pridobivanju soglasij za priključitev zaradi slabega omrežja in zaradi pomanjkanja delovne sile. Kot je težko dobiti natakarje in kuharje, se naša panoga sooča s pomanjkanjem monterjev. Iščemo jih sicer tudi v tujini, ampak morajo poznati predpise, ki pa so specifični za vsako državo."

​

Cilj vse višji

Kateri cilj glede količine električne energije iz sončnih elektrarn in drugih obnovljivih virov energije sploh zasledujemo v Sloveniji? V nedavnem intervjuju ste omenjali dva gigavata.
"Ta cilj je bil zapisan v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, sprejetem leta 2020, tega pa ministrska ekipa pospešeno prenavlja. Vanj nameravajo vnesti konkretne ciljne številke, za sončne elektrarne bo to zagotovo več kot dva gigavata. Cilj, kolikšen delež bruto končne porabe energije mora zavzemati energija iz obnovljivih virov, se vztrajno viša. S prvotnih 25 odstotkov se je ta delež zvišal najprej na 27 odstotkov, zdaj bo cilj 37 odstotkov do leta 2030, kar je za nas izjemno težko dosegljiva številka.

V program lahko napišemo karkoli, ampak problem ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki sicer pravilno razmišlja o prihodnosti, je prevelik razkorak med željami in načrti ter realnostjo na terenu. Za postavitev večjih energetskih objektov je potrebnih toliko soglasij, mnenj in drugih dovoljenj, da se zaradi tega projekti ne realizirajo. Pričakujem, da bomo letos v Sloveniji postavili okoli 500 MW novih sončnih elektrarn, kar je v primerjavi s preteklostjo sicer lepa številka, ki pa zbledi v primerjavi z dejstvom, da bi jih morali za dosego ciljev EU vsako leto postaviti vsaj še enkrat toliko."

Kaj bo prinesla nova direktiva

V nedavnem intervjuju ste tudi omenili, da je v pripravi evropska direktiva, po kateri bo distribucija dolžna priključiti vsako elektrarno, ki ne presega določene priključne moči. Kako daleč je priprava te direktive in kako bo vplivala na slovensko zakonodajo?
"Direktiva naj bi bila sprejeta v evropski pravni red do konca junija, za male elektrarne sta meji 15 ali 50 kilovatov, ne vemo pa še, katera bo obveljala oziroma ali se bo lahko država sama odločila za mejo. Če bo to mogoče, se bomo v Sloveniji zagotovo odločili za mejo 15 kilovatov. Država bo morala poskrbeti, da bodo elektrodistribucije vsako elektrarno pod to mejo priključile na omrežje ne glede na razmere. Direktiva naj bi države prisilila, da hitreje ukrepajo na področju infrastrukture. Pisci te evropske uredbe, ki se zagotovo zelo intenzivno usklajuje, so izhajali iz tega, da se večina elektrike iz male elektrarne porabi na lokaciji in ne povzroča težav v omrežju. Treba pa je vlagati v transformatorske postaje, jačanje kablov, še bolj pomembno pa je opremljanje omrežja s pametnimi senzorji in drugo avtomatiko, vzpostavljanje pametnih omrežij (smart grids), vse to pa seveda ogromno stane. V tem je največji problem naših elektrodistributerjev, saj njihovi prihodki iz omrežnine, ki je njihov glavni vir za vzdrževanje in posodabljanje omrežja, ne zadostujejo za velike investicije, ki jih nova realnost zahteva."

Smiselno je pridobiti soglasje

Je torej sploh smiselno razmišljati o investiciji v samooskrbno sončno elektrarno?
"Kdorkoli razmišlja o njej, naj se zaveda, da bolj primernega časa za postavitev sončne elektrarne – kajti še vedno več kot tri četrtine investitorjev dobi soglasje in jo lahko priklopijo, le četrtina jih ostane brez soglasja – ne bo. Poraba električne energije raste bolj kot poraba kateregakoli drugega energenta, nekateri drugi se celo ukinjajo zaradi administrativne ukinitve ali zaradi pomanjkanja. Zato ne morete zgrešiti, če si zagotovite lasten vir. Kot moramo poskrbeti za streho nad glavo, bomo v prihodnosti v večji meri kot danes morali sami poskrbeti tudi za energetsko oskrbo. Nihče sicer ne more zagotoviti zelo natančno, kako hitro se bo investicija povrnila, vsekakor pa bo poraba elektrike rasla, zato je dobro, da si sam zagotavljaš dobrino, po kateri bo vedno več povpraševanja."