KVADRATI

Bodo za sončno prihodnost postali nujni tudi hranilniki?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Tako je bilo leta 2014, ko je zaradi žledoloma po celi Sloveniji ostalo 250.000 prebivalcev brez elektrike. Življenje se je ustavilo, zaprte so bile številne šole in vrtci, težave so bile v industriji, ovirana sta bila železniški in cestni promet, motena je bila dobava pitne vode … Zaradi žledoloma se je prekinila centralizirana oskrba z elektriko, distribucijsko omrežje je bilo dalj časa prekinjeno. Brez elektrike ne deluje nič v sodobni hiši. Ni ogrevanja, luči, tople vode ali televizije, telefoni so nemi, hrana v zamrzovalniku se taja, v pametni hiši ne delujejo niti ključavnica vhodnih vrat niti senčila.

Shutterstock

Razpršeni viri zagotavljajo nemoteno oskrbo

Centralna oskrba z električno energijo je ranljiva. To je opozorilo, da se bomo morali prilagajati skrajnim vremenskim pojavom. Ni dovolj, da nekje deluje jedrska elektrarna, elektrika mora priti do vsake hiše.

Ob razpadu omrežja so se v Divači lahko zanesli predvsem na vetrno elektrarno v Dolenji vasi, ki je tudi med žledolomom nemoteno obratovala. V takih trenutkih, kot je razpad omrežja, lahko nemoteno oskrbo z elektriko zagotavljajo le razpršeni viri energije.

Shutterstock

Elektrika je dragocena

Energija je na videz poceni. To ni dobro. Poceni elektrika spodbuja večjo potrošnjo in ustvarja energijske odvisnike. Poleg tega ne omogoča posodobitve električnega sistema, kar se pokaže ob vsaki motnji. Elektrika je predragocena, da bi z njo direktno (Joulov princip) ogrevali stavbe ali segrevali vodo. To je tudi prepovedano, razen izjemoma za ničenergijske stavbe, ki pridobivajo elektriko iz lastnih obnovljivih virov energije.

Sončne elektrarne v Sloveniji

Imamo skoraj 28.000 sončnih elektrarn v samooskrbi, od tega jih je bilo v letu 2022 zgrajenih približno 13.000, točni podatki še niso objavljeni.

Število priključenih elektrarn (11.363) je občutno manjše od števila odobrenih soglasij za priključitev (22.874). Kritika, da distributerji ovirajo priključevanje sončnih elektrarn, je delno upravičena, vseh vlog so distributerji prejeli 27.908, od tega so jih zavrnili skoraj 20 odstotkov, največ v Elektru Maribor (33,2 odstotka).

Vir: SODO in avtorjeva ocena za 2022

Distributerji ne morejo priključiti na omrežje vseh sončnih elektrarn v samooskrbi, vendar se trudijo. Pospešeno posodabljajo omrežja, odpravljajo birokratske ovire in z dinamično prilagojeno močjo dopuščajo priklope tudi tam, kjer to ni bilo dovoljeno. Možnosti je še veliko, vsaj do 50.000 sončnih elektrarn v samooskrbi.

Sončne elektrarne so družbenokoristen proizvajalec elektrike. Leta 2021 so proizvedle 3,5 odstotka elektrike, leta 2022 je delež presegel sedem odstotkov.

Shutterstock

Samooskrba in hranilnik

Sončna elektrarna je lahko priključena na omrežje (omrežno obratovanje), ločena od omrežja (otočno obratovanje) ali omrežno/otočna (v otočnem obratovanju galvansko ločena od distribucijskega omrežja).

• Omrežna sončna elektrarna proizvaja elektriko, ko sije sonce; del te elektrike porabi gospodinjstvo, viške pa odda v omrežje, to porabijo bližnji sosedi.

Če stavba ni priključena na omrežje, jo lahko z elektriko oskrbuje otočna sončna elektrarna, ki hrani elektriko v akumulatorju.

Prednosti obeh sistemov ima omrežno/otočna sončna elektrarna. Priporočamo jo v naseljih, kjer so pogosti izpadi elektrike. Omrežno/otočna sončna elektrarna ima vgrajen hranilnik električne energije, ki omogoča rabo shranjene elektrike. V omrežno/otočni sončni elektrarni lahko namesto hranilnika uporabljate e-avto, ki ima možnost obratovanja V2G.

• Balkonska sončna elektrarna je ukrep za znižanje stroškov elektrike. Pritrdite jo na ograjo in vključite v vtičnico, brez soglasij. Preprosteje ne gre.

Shutterstock

Hranilniki elektrike

Za sedanjo shemo samooskrbe, kjer dnevne viške elektrike lahko brezplačno uporabljate ponoči, poletne viške pa pozimi, hranilniki oziroma akumulatorji niso ekonomsko upravičeni. Akumulatorje svetujemo le tistim, ki želijo večjo zanesljivost obratovanja (omrežno/otočno obratovanje), ali tistim, ki bodo vstopili v novo shemo samooskrbe.

Veljavni javni poziv "104SUB-SO22 … za naprave za samooskrbo z električno energijo z baterijskim hranilnikom …" nudi do 500 evrov za vsak kW inštalirane sončne elektrarne z akumulatorjem električne energije, vendar ne več kot 25 odstotkov upravičenih stroškov.

Sončne elektrarne brez akumulatorja dobijo spodbudo do 50 evrov za 1 kW, za 10 kW sončno elektrarno je spodbuda 500 evrov. Spodbude za sončne elektrarne ne bi bile potrebne, če bi slovenska vlada sprejela EU-direktivo, ki omogoča oprostitev DDV na sončne elektrarne.

Shutterstock


Energetska skupnost

Nekatera oddaljena naselja imajo šibko distribucijsko omrežje. Do zdaj so take težave odpravljali z izgradnjo novega distribucijskega omrežja.

Drugače so težave odpravili v naselju Luče. V naselju, ki ima 35 gospodinjstev, so postavili devet sončnih elektrarn, pet hišnih baterij, e-polnilnico in tehnično-informacijski sistem. To je prva energetska skupnost v Sloveniji, ki sama pokrije potrebe po elektriki zgolj iz obnovljivih virov. Posnemajte jih, zgledi vlečejo.

Samooskrba - nova shema bo za marsikoga manj ugodna

Samooskrba pomeni, da sončna elektrarna proizvaja elektriko za uporabnika, distribucijsko omrežje pa deluje kot navidezni akumulator. Poletne viške elektrike lahko stanovalci stavbe porabijo pozimi. Konec leta se naredi poračun, zaračuna se morebitna večja poraba od proizvodnje. Če je proizvodnja enaka porabi, je prispevek za priključno moč, ki je odvisen od moči varovalke, edini strošek.

Nova shema samooskrbe je drugačna: mesečne viške elektrike je možno prodajati, za vso prevzeto elektriko je treba plačati omrežnino, poletnih viškov ni možno prenašati v zimo, poračun je mesečni. Za marsikoga bo nova shema manj ugodna. Nova shema bo obvezna za vse, ki bodo pridobili soglasje po letu 2023, do takrat pa je možno vlagati zahtevke po obstoječi ali novi shemi.

Solarizacija kot del zelenega prehoda

Vlada načrtuje proces solarizacije oziroma pospešitev gradenj sončnih elektrarn v Sloveniji kot enega od ukrepov proti draginji in za zeleni prehod k energetski neodvisnosti. Svetujemo, da tudi vi postavite svojo sončno elektrarno ali sodelujete v energetski skupnosti.

Shutterstock
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?