(INTERVJU) Naravna gradnja: Naj bo hiša manjša, a bolj zdrava

V Sloveniji se zadnja leta vedno bolj zavedamo pomena trajnosti in uporabe naravnih materialov na različnih področjih življenja. V središču pozornosti sta denimo uporaba lokalno pridelanih živil in kuhanje iz svežih sestavin namesto predpripravljenih jedi. Podobno bi lahko razmišljali tudi o gradnji svojih hiš in stanovanj, a nam to iz različnih razlogov ne gre preveč dobro od rok. Pa vendar je z naravnimi materiali mogoče hišo ne le zgraditi, temveč tudi opremiti. O tem smo se pogovarjali z arhitektom Robertom Veselkom, ki večino svojega dela posveča tovrstnim projektom.

O čem govorimo, ko se pogovarjamo o gradnji z naravnimi materiali? Kateri so in kaj je zanje značilno?
"Naravni materiali so načeloma tisti, ki niso predelani oziroma niso sintetičnega izvora. Bolj ali manj jih najdemo v naravi v taki obliki, kot jo kasneje pri gradnji uporabimo za izdelke ali polizdelke. Najpogostejši so pri nas les, kamen, opeka, ilovica, apno, pa tudi slama, konoplja, ovčja volna, med uvoženimi še kokosova vlakna in pluta. Teh materialov je ogromno, vsi pa imajo eno skupno lastnost, namreč to, da se lahko uporabijo razmeroma malo predelani ali pa sploh nič."

Nekoč so gradili zelo trajnostno

To so torej surovine, ki so se za gradnjo uporabljale že od nekdaj, odkar pač ljudje svoja bivališča gradimo?
"Tako je, ampak pri teh materialih je vedno pomemben lokalni kontekst. Nekoč so se za gradnjo uporabljali materiali, ki so bili lokalno na voljo. Že v Sloveniji so pri tem velike razlike. V Prekmurju je prevladovala ilovica, na Gorenjskem les, na Primorskem in Krasu kamen. Prebivalci so uporabljali, kar so imeli na voljo, ni bilo transportnih stroškov. Nekoč so gradili zelo trajnostno."

Kaj so uporabljali za vezivo pri gradnji s kamnom?
"Različno, včasih sploh niso potrebovali veziva, temu pravimo suhozid, iz katerega so bile večinoma ograje, redkeje bivalni objekti. Včasih je za vezivo rabila ilovica, še pogosteje apno oziroma apnena malta."

Naravna gradnja danes

Če se danes kdo v Sloveniji loti gradnje iz naravnega materiala, kaj uporabi?
"V Sloveniji se od naravnih materialov za konstrukcijo objektov večinoma uporablja les. Možno pa je tudi graditi v kombinaciji lesa in slamnatih bal, konopljinega betona ali ilovice. Drugi segment so izolacije, večinoma se uporabljajo izolacije na osnovi lesnih vlaken, celuloze, deloma konoplja, perliti, redkeje kokosova vlakna, pluta, ovčja volna."

Morda bi kdo ob omembi gradnje iz naravnih materialov pomislil, da gre za kake pravljične hiše, podobne hobitovim. Vendar je s slik vaših projektov razvidno, da so to povsem sodobne hiše.
"Razlika je bolj v konstrukciji stavbe. Hiša, zgrajena iz lesa, ima v konstrukcijskem smislu nekoliko drugačne zakonitosti kot betonska ali opečnata. Razlike so pri nosilnosti sten, razponih in podobnem. Kar si tiče izolacije, notranjih oblog, pa je popolnoma vseeno, iz česa je hiša zgrajena. Skoraj vse, kar je mogoče zgraditi iz konvencionalnih materialov, je mogoče zgraditi tudi iz naravnih."

Nižji ogljični odtis

Dejali ste, da so naravne hiše dražje od konvencionalnih. V čem pa je njihova prednost?
"Predvsem imajo naravni materiali nižji ogljični odtis, to pomeni vso količino energije, ki se porabi za pridobivanje surovine, predelavo v neki material, transport, vgradnjo in naposled razgradnjo. Ko sešteješ ves ta vložek energije, dobiš številko, ki je danes zelo pomembna. Marsikateri material je lahko glede tega zelo zavajajoč, ker se danes marsikaj prodaja kot ekološko in zeleno, ampak ko bomo začeli bolj resno vrednotiti, koliko energije porabi material v svojem življenjskem ciklu, bodo ti podatki bolj realni."

Je mogoče reči, kateri materiali imajo najnižji ogljični odtis?
"Vsekakor imajo najnižjega naravni materiali, zlasti še, če so lokalnega izvora. Najnižjega ima zagotovo ilovica, ker se uporabi tam, kjer je bila izkopana, in se takoj vgradi. Ni predelave, transportnih stroškov, ni težav z razgradnjo, ker se lahko v takem stanju, kot je bila vgrajena, vrne v naravo, ne da bi obremenjevala okolje. Zelo nizek ogljični odtis ima tudi slama. Pri lesu že potrebujemo nekaj več energije za sečnjo, žaganje in predelavo. Tudi opeka ima dokaj visok odtis zaradi žganja. Na splošno pa imajo naravni materiali veliko nižji odtis od betona, stiropora in drugih konvencionalnih materialov."

S čim pa je na primer izdelan lepljen les?
"Lepljen les je spojen z lesnimi lepili na poliuretanski osnovi. Lepila imajo certifikate, s katerimi zagotavljajo ustrezne mehanske lastnosti in tudi, da so zdravju neškodljiva. Pri križno lepljenih lesenih elementih pa je pomembno tudi, da so difuzijsko odprti, kar pomeni, da lahko vlaga do določene mere prehaja skozi konstrukcijo."

Vonj, akustika, zdravje

Ko že omenjate škodljivost za zdravje: je to poglavitni razlog, zakaj se nekdo odloči za gradnjo z naravnimi materiali?
"Res je, da so ti za zdravje neprimerno boljši, pa tudi občutek bivanja v takem okolju, kakršno ustvarijo naravni materiali, je čisto drugačen kot v konvencionalni gradnji. Vonj, akustika, haptične lastnosti, teksture, gradbeno fizikalne lastnosti materialov dajejo takšnim prostorom povsem drug karakter. Naravni materiali ustvarjajo veliko prijetnejši ambient, ta pa dolgoročno vpliva tudi na zdravje ljudi in s tem povezane stroške. Veliko sodobno grajenih hiš je nezdravih in to se pokaže na dolgi rok, saj je cel kup bolezni povezanih z nezdravimi prostori."

Se tega zavedamo? Tako prebivalci kot zdravniki?
"Zelo težko je dokazati dolgoročni vpliv neke substance na telo, enako je z mobilno telefonijo in veliko drugimi zadevami, ki jim težko dokažemo vzrok. Za stavbe je bilo narejenih že kar nekaj študij, tako da se nekateri zdravniki verjetno zavedajo te tematike. Sicer pa začutimo, če nam v prostoru smrdi, nam povzroča glavobol in podobno."

Energetska učinkovitost

Vendar pri večini ljudi še vedno prevlada ekonomska logika. Kako je z energetsko učinkovitostjo naravnih hiš?
"Ko govorimo o energetski učinkovitosti, moramo pogledati skupek materialov, ki tvorijo steno in toplotno izolacijo. Debelejša ko je izolacija, bolje je hiša izolirana. Lesena stena je bolj izolativna od opečnate, ampak zato ni en material boljši od drugega. Vsak ima svoje gradbeno fizikalne lastnosti, ki so pri izolaciji, konvencionalni ali naravni, primerljive. Uporabiti je pač treba take materiale in s tako debelino, da dosežemo potrebno energetsko učinkovitost stavbe.

Glede na gradbeno fiziko bi na primer stiropor ali konoplja dosegla primerljive rezultate, velika razlika pa je pri ogljičnem odtisu, energiji, ki jo potrebujemo za izdelavo enega ali drugega, in pri razgradnji. S stiroporom pridelaš tone posebnih odpadkov, konopljo pa lahko kompostiraš."

Manjša in bolj kakovostna

Največkrat pa ljudje ne gledamo toliko na ogljični odtis, temveč nas najprej zanima cena.
"Naravni materiali so dražji, ampak po podražitvah v zadnjih dveh letih, ko so se zelo podražili tudi klasični materiali, je razlika v ceni manjša. V časih, ko smo priča stanovanjski krizi zaradi neprimernih stanovanjskih politik v preteklosti, smo finančno zelo omejeni pri možnostih, da si zagotovimo bivališče. Izbira nižje cene ni zavestna odločitev, ampak ekonomska realnost. Kdor ima privilegij, da se lahko odloča, se vedno odloči za bolj kakovostne materiale. Marsikdo pa si tega ne more privoščiti."

Kako pa lahko to kompenziramo, dosežemo neki kompromis med kakovostjo in ceno?
"Strankam dostikrat svetujem, naj si raje zgradijo manjšo in bolj kakovostno hišo kot pa večjo, v kateri se dolgoročno ne bodo dobro počutili. Kvadratni meter stavbe sicer ima določeno ceno, strošek gradnje pa najlažje znižamo tako, da je arhitekturna zasnova kompaktna, da na majhni kvadraturi ponuja isto funkcionalnost kot na večji. Če nam uspe za 30-40 m² zmanjšati družinsko hišo na račun dobre zasnove, lahko to pomeni, da je mogoče hišo zgraditi iz najboljših ekoloških materialov za isto ceno, kot bi jo imela večja hiša, a manj zdrava."
​

Vse večja ponudba naravnih sistemov

Se gradbena podjetja lotevajo gradnje iz naravnih materialov ali je treba to izvesti v lastni režiji?
"Ko sem se pred 20 leti začel ukvarjati s tem, je to delalo zelo malo podjetij v Sloveniji, razen z lesom. Danes lahko dobiš karkoli, tudi montažne hiše v tehnologiji slamnate gradnje, pri kateri se prefabricirajo cele stene in se nato sestavijo. Lesena gradnja doživlja renesanso, po njej je vedno več povpraševanja in ponudbe. Materiale iz ilovice uporablja že kar nekaj podjetij, predvsem za omete, zelo malo pa za stene. Pri ilovici se dobijo suhomontažni sistemi, podobni mavčnim ploščam. Na voljo so naravne zaščite lesa, toplotne izolacije. Zelo je že razširjena toplotna izolacija iz lesnih vlaken in celuloznih kosmičev. V podjetju v bližini Maribora izdelujejo izolacijo iz ovčje volne, kar je sicer nišna zadeva, ampak očitno je dovolj povpraševanja, da se ukvarjajo s tem."

Pravilno vgrajen les bolj ognjevaren od železa

Kako pa je pri teh materialih s potresno in požarno varnostjo? Marsikdo ob misli na les, slamo ali celulozo pomisli na pravljico o treh prašičkih.
"Vsak material na trgu mora biti certificiran in znotraj tega certifikata je opredeljena tudi požarna varnost. Materiali se izbirajo glede na zahteve pri gradnji, neki javni objekt ima na primer drugačne zahteve kot manjši individualni objekt. Vendar masivni les ne zagori tako hitro, kot bi si človek mislil. Dandanes je že marsikaj mogoče zgraditi iz lesa, tudi stolpnice, velike objekte, ki imajo precej visoke požarnovarstvene zahteve. Les je material, ki je, če je seveda pravilno vgrajen, bolj ognjevaren od jekla. Jeklo se namreč pri visokih temperaturah začne deformirati, zato se vsa konstrukcija deformira. Pri lesu se naredijo konstrukcijski profili, ki se jim glede na požarnovarstvene zahteve doda nekaj centimetrov. Ob požaru les počasi gori navznoter in se ne zruši. Prav tako obstajajo premazi, podobni barvi, ki se ob izpostavljenosti ognju spremenijo v peno, ki zaščiti les pred gorenjem. Tehnika lesene gradnje je tako napredovala, da je iz lesa praktično mogoče zgraditi karkoli."
Sploh v Sloveniji, ki je več kot 50-odstotno pokrita z gozdom …
"Problem v Sloveniji je, da je bila po razpadu Jugoslavije lesna industrija iz različnih razlogov uničena in se nič ni vlagalo v razvoj, medtem ko so Avstrijci v tem obdobju, v 90. letih prejšnjega stoletja, v razvoj lesne industrije vložili ogromno denarja. Danes so v svetovnem merilu eni najbolj naprednih v lesnopredelovalni industriji. Kupujejo poceni les v Sloveniji, ga oplemenitijo in ga prodajajo nazaj k nam, namesto da bi ga mi sami predelovali. Mislim, da se država tega zaveda, toda 20 let razvoja ni mogoče nadoknaditi v nekaj letih."

Masovno proizvedeni materiali so cenejši

Kdaj in predvsem zakaj pa so se začeli v gradnji uporabljati sintetični materiali, če so na voljo naravni?
"Verjetno je za to več razlogov, večina jih je pragmatičnih. V Sloveniji je bil velik obrat po drugi svetovni vojni. Sintetični materiali so bili cenejši, prevladala je nekritična želja po modernizaciji, zaradi katere so ljudje namesto tradicionalnih materialov začeli uporabljati beton, opeko, železo, kar je bilo pač na voljo in ceneje. Še danes je glavni razlog, zakaj se gradi razmeroma malo naravnih hiš, v tem, da so take hiše dražje. To pa zaradi tega, ker gradbena industrija, korporacije, ki izdelujejo konvencionalne materiale, z masovno proizvodnjo in optimizacijo delovnih procesov dosežejo nižje cene materialov."